Terabajt pomnilnika, 48 jeder in 96 niti v enem stroju je super, a ko top ne zna več seštevati, malloc se začne obnašati kot najpožrešnejsa ameršika letalska družba, jedro operacijskega sistema pa misli, da je 192 manjše od 16, se celota začne zdeti kot začarana pošast, ki jo lahko krotijo samo se paličica, čarobni prašek in morda kak prstan. Na srečo zadnje tri reči niso potrebne, saj pomagajo že tuna, razumevanje računalniške arhitekture in jedra Linux. Kljub vsem razumevanju pa nam tudi tak računalnik ne pomaga, če želimo res hitro obdelati 40 TB podatkov. Za to potrebujemo najmanj slona, ampak žal tudi teh ni najbolj enostavno krotiti, pa tudi če so virtualizirani. Če nam bo uspelo ukrotiti slone, si bomo pogledali še kaj se zgodi, ko ti zlonamerneži poskusijo plačo nakazati na drug račun. O predavatelju: Andrej zadnji dve leti in pol kroti računalniško infrastrukturo na Stanford University v ZDA. Pred tem je bil 7 let asistent pri računalniških komunikacijah in drugih predmetih na UL FRI. Rad se spopada z računaniškimi izzivi in se uči o novih tehnologijah. Želi si, da bi imel toliko prostega časa, kot med študijem.
