Nizi

Doslej smo v naših programih večinoma obdelovali števila, v praksi pa pogosto želimo obdelovati tudi besedilne podatke (besede in besedila). Takrat pride prav podatkovni tip niz. Niz je zaporedje osnovnih elementov, ki jim pravimo znaki – to so črke, števke, presledki, ločila in podobno.

V programu zapišemo nize tako, da vsebino niza postavimo v narekovaje. V besedilnih programskih jezikih lahko uporabimo enojne ali dvojne narekovaje, važno je le, da se začetni in končni narekovaj ujemata. Slikovni programski jezik Blockly uporablja le dvojen narekovaje:

Narekovaji so pomembni, ker drugače tolmač ne bi mogel vedeti, kdaj skušamo zapisati niz, in bi vsebino niza poskusil izvesti oz. interpretirati (glej zadnje tri vrstice zgornjega primera).

Niz lahko v mnogih pogledih uporabljamo podobno kot tabelo: če je s nek niz, lahko do znaka na indeksu indeks pridemo z delčkom

kar lahko zapišemo tudi kot s[indeks] (pri tem indeks 0 pomeni prvi znak niza, indeks 1 je drugi znak in podobno). Za razliko od tabele pa posameznih znakov v nizu ne moremo spreminjati.

V mnogih besedilnih programskih jezikih obstaja poseben podatkovni tip, ki predstavlja posamezni znak niza (običajno se imenuje char ali kaj podobnega). V slikovnem okolju Blockly posebnega tipa za znake ni, pač pa posamezni znak vidimo kot niz dolžine 1; tako je s[indeks] tudi sam zase niz (dolžine 1).

Niz ima lahko tudi dolžino 0; takemu pravimo prazen niz. Dolžino niza dobimo z delčkom:

Na nizih lahko uporabljamo nekatere operatorje, ki smo jih sicer navajeni uporabljati na številih. Operacija s + t izvede stik dveh nizov (dobimo nov niz, ki vsebuje najprej znake niza s in nato še znake niza t).