Zanke pogosto uporabljamo za to, da se z neko spremenljivko sprehodimo po vseh elementih določenega zaporedja in z vsakim od njih nekaj naredimo. Pri nalogi s šahovnico smo se na primer sprehodili po vseh poljih šahovnice, pri čemer je spremenljivka x
po vrsti dobila vrednosti 2, 3, ... , 64.
Ta primer, torej da hočemo iti z neko spremenljivko po vrsti skozi več zaporednih celih števil, je v praksi zelo pogost. Zato v večini programskih jezikov obstaja poseben tip zanke, s katerim lahko takšno zanko napišemo krajše in lažje kot pri dokler
(oziroma while
). To je zanka for
(angleška različica besede za
):
... | Python | |||
S to zanko smo računalniku naročili, naj spremenljivko x
na začetku postavi na 2, po vsaki iteraciji naj jo poveča za 1, zanko pa naj ponavlja, dokler je x < 65
. Naša zanka bi torej izpisala števila od vključno 2 do vključno 64.
Pomembna razlika v primerjavi z zanko dokler
(oziroma while
) je torej ta, da smo morali tam sami poskrbeti za povečevanje števca, tukaj pa nam tega ni treba, saj zanj poskrbi tolmač.
Števec lahko spreminjamo tudi v telesu zanke. Temu primerno se bo zanka za
(oziroma for
) nadaljevala. Spodnji program izpiše 2, 20, 21, in 210.
... | Python | |||
Oba prikazana programa predelaj tako, da bosta namesto zanke za
(oziroma for
) uporabljala zanko dokler
(oziroma while
).