Izraz spremenljivka uporabljamo na enak način, kot je uporabljen v matematiki in v drugih programskih jezikih: poimenovana vrednost, ki jo lahko spremenimo (oziroma se lahko spreminja). Povedali smo tudi že, da je spremenljivka tudi poimenovan prostor v pomnilniku računalnika, ki hrani to vrednost. Spremenljivke lahko ustvarimo na nekaj različnih načinov:
za in za vsak element uporablja spremenljivko in definira oziroma določi njene vrednosti. Vrednosti lahko uporabimo samo znotraj tega bloka - torej v vseh delčkih, ki so del delčka za ali za vsak element. Običajen izraz, ki se v računalništvu in informatiki uporablja za takšne vrste spremenljivk je zančna spremenljivka (ang. loop variable).nastavi. Te spremenljivke običajno imenujemo globalne spremenljivke. Slikovni programski jezik Blockly ne podpira lokalnih spremenljivk, kot jih podpirajo nekateri besedilni programski jeziki.| ... | Python | |||
Pogosto pride prav, če lahko funkcija vrne nek rezultat. Klicatelj potem ta rezultat vidi kot vrednost izraza, s katerim je funkcijo poklical, in ga lahko nadalje obdeluje kot katerokoli drugo vrednost. Na primer:
| ... | Python | |||
Ko pride izvajanje funkcije do stavka vrni, se klic takoj konča in vrne vrednost izraza, ki smo ga napisali v stavku vrni. Ko na primer v zgornjem primeru glavni del programa pokliče Povprecje(a), ta funkcija najprej pokliče funkcijo Vsota, ki sešteje elemente tabele in vrne njihovo vsoto; v našem primeru je to 90. Nato Povprecje pokliče še standardno funkcijo dolžina, ki vrne število elementov tabele (v našem primeru 3); rezultat izraza Vsota(tabela) / len(tabela) je torej 30 in to je vrednost, ki jo vrne funkcija Povprecje. Glavni del programa to vrednost poda kot parameter standardni funkciji izpiši in jo tako izpiše.