Izraz spremenljivka uporabljamo na enak način, kot je uporabljen v matematiki in v drugih programskih jezikih: poimenovana vrednost, ki jo lahko spremenimo (oziroma se lahko spreminja). Povedali smo tudi že, da je spremenljivka tudi poimenovan prostor v pomnilniku računalnika, ki hrani to vrednost. Spremenljivke lahko ustvarimo na nekaj različnih načinov:
za
in za vsak element
uporablja spremenljivko in definira oziroma določi njene vrednosti. Vrednosti lahko uporabimo samo znotraj tega bloka - torej v vseh delčkih, ki so del delčka za
ali za vsak element
. Običajen izraz, ki se v računalništvu in informatiki uporablja za takšne vrste spremenljivk je zančna spremenljivka (ang. loop variable).nastavi
. Te spremenljivke običajno imenujemo globalne spremenljivke. Slikovni programski jezik Blockly ne podpira lokalnih spremenljivk, kot jih podpirajo nekateri besedilni programski jeziki.... | Python | |||
Pogosto pride prav, če lahko funkcija vrne nek rezultat. Klicatelj potem ta rezultat vidi kot vrednost izraza, s katerim je funkcijo poklical, in ga lahko nadalje obdeluje kot katerokoli drugo vrednost. Na primer:
... | Python | |||
Ko pride izvajanje funkcije do stavka vrni
, se klic takoj konča in vrne vrednost izraza, ki smo ga napisali v stavku vrni
. Ko na primer v zgornjem primeru glavni del programa pokliče Povprecje(a)
, ta funkcija najprej pokliče funkcijo Vsota
, ki sešteje elemente tabele in vrne njihovo vsoto; v našem primeru je to 90. Nato Povprecje
pokliče še standardno funkcijo dolžina
, ki vrne število elementov tabele (v našem primeru 3); rezultat izraza Vsota(tabela) / len(tabela)
je torej 30 in to je vrednost, ki jo vrne funkcija Povprecje
. Glavni del programa to vrednost poda kot parameter standardni funkciji izpiši
in jo tako izpiše.