Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Zasnova učbenika
Naslednji izziv, pred katerega smo bili avtorji postavljeni, je bil, katero znanje vključiti v učbenik. Učbenik je namenjen zgolj enemu letu obveznega predmeta v gimnaziji, medtem ko učni načrt predvideva štiri leta poučevanja. Za nameček slednji ne določa, kaj sodi v prvi letnik, tako da je izbor prepuščen učitelju. Pri odločanju o vsebini učbenika je pomembno vlogo odigrala sestava skupine avtorjev, ki je vključevala polovico profesorjev informatike iz gimnazij in polovico profesorjev z univerz oziroma inštitutov. Učbenik smo zastavili tako, da podaja predvsem osnovna temeljna znanja, ki jih je pozneje mogoče nadgraditi. Kot bomo spoznali v prvem poglavju, obstaja več načinov razdelitve informatike, ki jih v učbeniku povzemamo v petih poglavjih:
- Uvod: kaj pravzaprav informatika je in kje vse jo najdemo v sodobnem svetu ter motivacija za učbenik.
- Programiranje, programske tehnologije in algoritmi: najosnovnejši elementi za pisanje programov, da zgradimo zadovoljivo formalno predznanje, ki omogoča spoznavanje osnov algoritmike in je uporabno tudi v naslednjih poglavjih.
- Sistemi: kako pravzaprav zgradimo informacijski sistem iz strojne in programske opreme ter odnos med njima.
- Omrežja in porazdeljeni sistemi: sodobni informacijski sistemi že dolgo niso več sestavljeni iz ene same naprave, ampak iz množice naprav, ki uporabnikom in druga drugi zagotavljajo storitve.
- Informatika in družba: informatika je povsod okoli nas in vpliva na nas, kakor tudi mi, se pravi družba, nanjo. Nenazadnje, EU je slednje oblikovala kot okvir za razvoj digitalnih kompetenc v Evropi, DigComp.
Našteta poglavja in v njih vsebovane učne enote ne predstavljajo obveznih vsebin za prvi letnik, saj je oblikovanje izvedbe učnega načrta povsem v domeni učitelja. Verjamemo pa, da si bo lahko učitelj z vsebinami iz učbenika učinkovito pomagal. Morda zgolj priporočilo, da se na začetku poučevanja uporabi vsaj prvo poglavje za uvod v informatiko ter prvih šest enot drugega poglavja. Slednje niso namenjene algoritmičnemu razmišljanju kot takšnemu, ampak dijakinji in dijaku pomagajo vzpostaviti zadovoljiv formalen okvir razmišljanja ter oblikovanja svojih izdelkov, ki se nato lahko uporabi pri nadaljnji snovi.
Ne glede na vse omenjeno sta zvedava dijakinja in dijak iskreno vabljena, da sama vstopita v čudovit in izzivalen svet informatike, v katerem lahko doživita veliko lepih in izpopolnjujočih trenutkov!