O zaporedju elementov (npr. števil, nizov ali česarkoli drugega) govorimo, kadar je vrstni red elementov pomemben. Primeri zaporedij iz vsakdanjega življenja so vrsta pred blagajno, zaporedje dežurnih učencev, kuharski recept (zaporedje opravil) itd. V zaporedju lahko do elementov dostopamo, jih vanj dodajamo ali pa jih iz njega odstranjujemo. Najenostavnejši način za predstavitev zaporedja – tabelo – smo že spoznali, v tej učni enoti pa bomo videli, da lahko zaporedje predstavimo tudi s t.i. povezanim seznamom. Medtem ko lahko v tabeli učinkovito dostopamo do poljubnega elementa, dodajanje in odvzemanje elementov pa je v splošnem manj učinkovito, je pri povezanem seznamu ravno obratno. Spoznali bomo tudi posebna primera zaporedij, imenovana vrsta in sklad. Pri vrsti lahko elemente dodajamo samo na koncu, odvzemamo pa na začetku, pri skladu pa jih tako dodajamo kot odvzemamo samo na koncu.
Knjige, zložene na polico, predstavljajo splošno zaporedje, saj jih lahko vstavljamo in jemljemo na poljubnih mestih.
Knjige, zložene na kup, pa predstavljajo poseben primer zaporedja, imenovan sklad. Pri skladu lahko namreč elemente dodajamo in odvzemamo samo na enem koncu (v našem primeru na vrhu kupa).