Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Ukazi
V tej učni enoti si bomo ogledali strojni jezik računalnika (ang. machine language), tj. množico ukazov, ki jo centralna procesna enota (CPE) »razume« brez vmesne stopnje prevajanja ali tolmačenja, ki smo ju obravnavali v enoti Osnovni koncepti programiranja. V 50. letih prejšnjega stoletja so prve računalnike programirali izključno v strojnem jeziku (z ukazi v obliki dvojiških ali šestnajstiških števil) oziroma v malenkost bolj berljivem zbirnem jeziku (ang. assembly language), v katerem so ti ukazi predstavljeni s simboli.
Današnji programerji večinoma uporabljajo višje programske jezike, npr. Python, Javo, C, C++, JavaScript idr. Tolmač oz. prevajalnik v celoti poskrbita za prevod ukazov teh programskih jezikov v ukaze strojnega jezika. Programer je s tem razbremenjen, saj mu ni več treba poznati podrobnosti delovanja centralne procesne enote in njenih ukazov. Kljub temu pa se strojni oz. zbirni jezik še vedno uporablja pri razvoju operacijskih sistemov, prevajalnikov in razhroščevanju že prevedene programske kode.
Pri/po tej učni enoti boš:
- spoznal(-a), kako deluje procesor v računalniku,
- znal(-a) napisati preprost program v strojnem jeziku.
Učne priprave
Ukazi programa ssh, prevedenega za Intelove mikroprocesorje, ki delujejo z operacijskim sistemom GNU/Linux. Ukazi so razvrščeni glede na njihovo pogostost pojavljanja v programu – ukazi, zapisani z največjo pisavo, so so se pojavili največkrat.