Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Predgovor
Draga dijakinja, dragi dijak, spoštovana učiteljica in učitelj, draga bralka in bralec!
Pred nami je nov učbenik za Informatiko. Nov je tako zaradi oblike kot predvsem vsebine. Prav oblikovanju vsebine smo avtorji posvetili veliko več časa kot običajno. Pri tem smo si zastavili vodili, za kateri verjamemo, da sta najpomembnejši:
- učbenik naj podaja takšno znanje, ki bo dijakinjo oziroma dijaka usposobilo tvorjenja novega znanja in ustvarjanja novih informacijskih rešitev in ne zgolj uporabe tehnologij; ter
- učbenik naj bo pošten do slovenskega dijaka oziroma dijakinje tako, da mu bo (vsaj) predstavil znanje, ki so ga deležni njegovi vrstniki drugje po svetu, ter mu bo na ta način odprl vrata uspešnosti v življenju globalne prihodnosti.
Zato se v učbeniku izogibamo golemu naštevanju dejstev, ampak želimo z bralko in bralcem razumeti temeljno ozadje informatike ter skupaj priti do (spo)znanja. Tako bomo ne samo razumeli delovanje, ampak bomo znali znanje uporabiti v podobnih situacijah ter tedaj ustvariti svojo novo rešitev. Opisani postopek včasih imenujemo reševanje informacijskega problema.
Poudariti želimo tudi, da znanje, ki je v učbeniku, ni znanje, ki bi ga potrebovali zgolj strokovnjaki na področju informatike, temveč celo bolj znanje, ki ga potrebuje in uporablja vsakdo v svojem življenju. Danes si ne moremo predstavljati nobene dejavnosti, ki ne bi vključevala informatike – vse od umetnosti in humanistike do inženirstva ter od naravoslovja do družboslovja. Celo več, v družbi so najbolj zaželeni in uspešni posamezniki, ki imajo takó domensko specifično znanje (na primer znanje jezikov, biologije, elektrotehnike, ekonomije, ...) kot tudi znanje informatike. Poleg tega pa učbenik dijakinje in dijake seveda nagovarja tudi k študiju računalništva in informatike.
Poučevanje informatike vključuje tri vidike: digitalno pismenost, informacijsko tehnologijo in temeljno znanje.
Učni načrt predvideva poučevanje vseh treh vidikov, vendar se izkaže, da je zgolj temeljno znanje tisto, katerega veljavnost ni časovno omejena. Zaradi tega je v našem učbeniku večji poudarek na temeljnem znanju, na katerem nato gradimo spoznavanje informacijske (in komunikacijske) tehnologije (IKT) ter nenazadnje digitalne pismenosti. Če je bila slednja pred leti še zelo v ospredju poučevanja, se danes digitalno opismenjevanje seli v osnovno šolo in predvsem k drugim predmetom. Podobno se v osnovni šoli o pralnih sredstvih poučuje pri gospodinjstvu in ne pri kemiji. Odločitev za takšno zasnovo učbenika je bila očitna, saj sledi podobnim sodobnim učbenikom po svetu. Enako kot pri njih je tudi pri našem učbeniku poudarek na tem, kar se imenuje računalniško razmišljanje (ang. Computational Thinking).