Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Vaba oz. limanica (ang. honeypot) je posebej pripravljen strežnik, ki ga uporabljamo za raziskovanje obnašanja napadalcev. Za napadalca je videti kot zelo pomemben strežnik, ki vsebuje pomembne podatke in v katerega je vredno vdreti. Dejansko pa se ne uporablja, in ko napadalec vdira vanj, se zabeležijo vse njegove dejavnosti. Strokovnjaki na ta način dobijo podatke o tehniki, ki jo uporablja napadalec, poleg tega pa so zato, ker se napadalec ukvarja z lažnim strežnikom, pomembni strežniki medtem bolj varni.
Pri nekaterih storitvah, recimo elektronski pošti, pa omrežni skrbniki uporabljajo posebno različico limanic, imenovano katranska past (ang. tar pit). Katranska past namerno zakasni pošiljanje pošte, ki jo sprejme prek vhodnih povezav. S tem sicer malo upočasni tudi upravičene uporabnike, ki pošiljajo elektronsko pošto. Zelo pa to zmoti ravno zlonamerne programe – viruse, trojanske konje, poštne smetilce (ang. spammer), saj ti poskušajo kar najhitreje poslati/preiskati čim večjo količino pošte in se izogibajo počasnih strežnikov.
Kako ostati varni na internetu?
Kako torej ostati varni na internetu? Pogosto pravimo, da je v varnostni verigi najšibkejši člen tisti, ki se nahaja med stolom in tipkovnico. Zato varnost najbolj povečamo, če poskrbimo za varnostno ozaveščenost uporabnikov računalnika. Ni treba, da uporabniki poznajo najnovejše tehnologije in napade, veliko pomeni že, če so primerno nezaupljivi in ne verjamejo v absolutno varnost ter dobronamernost drugih uporabnikov ali aplikacij in sistemov. Veliko varnostnih nasvetov je mogoče poiskati na številnih spletnih straneh. Poizvedba na Googlu s ključnima besedama varnost in internet na primer vrne kar 465.000 zadetkov. Če te to področje zanima, lahko poiščeš več kot dovolj nasvetov. Za vse ostale pa morda le nekaj najpomembnejših namigov v zvezi z objavljanjem podatkov na spletu, v družabnih omrežjih in drugih storitvah:
- Tvoji kontaktni podatki (naslov, e-naslov, telefon ...): s temi podatki te napadalec lažje izsledi, lažje nadleguje in lažje zlorabi ali ukrade tvojo digitalno identiteto.
- Finančni podatki: ne objavljaj fotografij bančnih ali kreditnih kartic, številke računa, matične banke, višine plače svojih staršev, podatka o tem, kako drag televizor ste nedavno kupili, in podobno. Taki podatki napeljujejo morebitne napadalce, da med možnimi žrtvami raje izberejo tebe.
- Gesla ali namigi za lažje pomnjenje gesel: ali je res treba pojasnjevati, zakaj ni pametno objavljati svojih gesel? ;) Naj te spomnimo, da tudi ni pametno objaviti dekliškega priimka mame, imena svojega prvega psa, imena ulice, kjer si odraščal(-a), in podobnih podatkov, ki se na spletu pogosto uporabljajo za dodatno preverjanje pri menjavi gesla. Uporabi jih namreč lahko tudi napadalec.
- Trenutna lokacija: če te nekdo načrtno opazuje, bo vedel, kdaj te ni doma in bo takrat nemoteno vlomil. Zato ne objavljaj, kdaj se odpravljaš na smučanje in kje ta hip uživaš zaslužene počitnice, niti tega, kdaj se vrneš.
- Ne objavljaj nobenih podatkov, slik ali mnenj, ki jih ne želiš deliti ravno z vsemi.