To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

IN X, pri čemer je operacijska koda nespremenjena, medtem ko 12 bitov hrani X in določa napravo. Podobno velja za OUT X.

Ukaz ADD X opravlja operacijo seštevanja. Trenutni vrednosti registra R0 prišteje vrednost, ki je shranjena v pomnilniški besedi z naslovom X.

Primer: Naj bo v registru R0 vrednost 7 in na naslovu 513 vrednost 22, potem je po ukazu:

ADD 513

v registru R0 vrednost 29.

V Pythonu ima približno podoben pomen izraz R0 = R0 + X.

Ukaz SUB opravlja operacijo odštevanja. Od trenutne vrednosti registra R0 odšteje vrednost, ki je shranjena v pomnilniški besedi z naslovom X.

Primer: V registru R0 imamo vrednost 10. V pomnilniški besedi z naslovom 355 je shranjena vrednost 2. Po ukazu:

SUB 355

bo v registru R0 shranjena vrednost 8.

V Pythonu ima približno isti pomen izraz: R0 = R0 - X.

Ukaz LOAD je namenjen prenosu podatkov iz glavnega pomnilnika v CPE. Ukaz prenese vrednost iz pomnilniške besede z naslovom X v register R0.

Primer: V pomnilniški besedi z naslovom 150 je shranjena vrednost 23. Ukaz:

LOAD 150

bo vrednost 23 prenesel v register R0.

V Pythonu ima približno podoben pomen izraz R0 = X.

Ukaz STORE je namenjen prenosu podatkov iz CPE v glavni pomnilnik. Ukaz shrani vrednost registra R0 v pomnilniško besedo z naslovom X .

Primer: V registru R0 je vrednost 8. Po ukazu:

STORE 400

bo v pomnilniški besedi z naslovom 400 shranjena vrednost 8.

V Pythonu ima približno podoben pomen izraz X = R0.

Ukaz za pogojni skok JZ X (ang. Jump if Zero) v PC vpiše naslov X, tj. »skoči« na naslov X, od koder se potem nadaljuje izvajanje programa, če je vrednost v R0 enaka 0.

Primer: Imamo naslednje zaporedje ukazov, kjer so vrednosti pred dvopičjem naslovi:

911: JZ 913
912: LOAD 100
913: SUB 4

Preden se ukaz začne izvajati, naj bo v registru R0 vrednost 0. Ker je vrednost v registru R0 enaka nič, je pogoj izpolnjen, v PC se vpiše vrednost 913 in izvajanje programa se nadaljuje z ukazom SUB 4 – preskoči se ukaz LOAD 100.

V Pythonu ima približno podoben pomen pogojni stavek: if R0 == 0:. Pri tem velja opozoriti, da je pomen skočnih ukazov v strojnem jeziku obraten od pogojnih stavkov v programskih jezikih. Pri slednjih se ukazi izvedejo, če je pogoj izpolnjen, medtem ko se pri strojnem jeziku ukazi preskočijo, če je pogoj izpolnjen. Potem je seveda naloga prevajalnika ali tolmača, da CPE pripravi prave ukaze glede na program v visokonivojskem jeziku.

Ukaz za pogojni skok JNZ X (ang. Jump if Not Zero) v PC vpiše naslov X, če je vrednost v R0 različna od 0.

Primer: Imamo naslednje zaporedje ukazov, kjer so vrednosti pred dvopičjem naslovi:

1202: JNZ 1204
1203: ADD 513
1204: ADD 513

Poleg tega je v registru R0 vrednost 29, na naslovu 513 vrednost 1 ter se izvaja ukaz JNZ 1204. Ker je vrednost v registru R0 različna od nič, se v PC vpiše vrednost 1204 ter posledično se nadaljuje izvajanje programa tam – preskoči se ukaz na naslovu 1203.

V Pythonu ima približno podoben pomen pogojni stavek: if R0 != 0:.

Ukaz za pogojni skok JPL X (ang. Jump if Plus) v PC vpiše naslov X, če je vrednost v R0 večja od 0.

Primer: Imamo naslednje zaporedje ukazov, kjer so vrednosti pred dvopičjem naslovi:

720: JPL 722
721: LOAD 5
722: ADD 10

Preden se ukaz začne izvajati, naj bo v registru R0 vrednost 0. Ker je vrednost v registru R0 enaka nič, pogoj ni izpolnjen in v PC se ne bo vpisala vrednost 722, temveč se bo PC samodejno povečal za 1. Ukazi se bodo tako izvršili v običajnem sosledju, brez skoka – ukazu JPL 722 bo sledil ukaz LOAD 5.

V Pythonu ima približno podoben pomen pogojni stavek: if R0 > 0:.

Ukaz za brezpogojni skok JUMP X vedno skoči na podani naslov X.

Primer: Imamo naslednje zaporedje ukazov, kjer so vrednosti pred dvopičjem naslovi:

200: JUMP 203
201: ADD 1
203: ADD 2
203: ADD 3

Ukaz JUMP 203 bo v PC vpisal vrednost 203. Program se bo tako nadaljeval na naslovu 203. Ukaza ADD 1 in ADD 2 se ne bosta nikoli izvedla (razen, če bomo nekje drugje v programu skočili na naslov 201).

Python nima ukaza, s katerim bi bilo mogoče izvesti brezpogojen skok na poljuben del programa. Je pa takšen ukaz prisoten npr. v jezikih FORTRAN, BASIC in C v obliki t.i. stavka GOTO. V 60. letih se je vnela debata o škodljivosti teh stavkov v višjih programskih jezikih, ker lahko vodijo v programsko kodo, ki ji je težko slediti. V 70. in 80. je njihova uporaba pričela upadati in nekateri novejši programski jeziki, ki so nastali po tem obdobju, npr. Java in Python, ukazov GOTO bodisi ne poznajo več, bodisi so ti ukazi omejeni, tako da ne morejo skočiti na poljuben naslov.

Ukaz IN omogočata prenos podatkov iz vhodno-izhodnega sistema v CPE. V našem primeru je edina vhodna naprava tipkovnica. Ukaz iz nje prebere 8-bitno kodo znaka in jo zapiše v register R0.

Primer: Uporabnik pritisne tipko, ki ustreza števki 9. Po izvedbi ukaza:

IN

bo v registru R0 shranjena vrednost 9.

V Pythonu smo sicer spoznali funkcijo input(), ki bere s tipkovnice. Obstaja tudi funkcija, ki prebere s tipkovnice eno samo črko: sys.stdin.read(1).

Ukaz OUT omogočata prenos podatkov iz CPE v vhodo-izhodni sistem. V našem primeru imamo kot izhodno napravo zaslon, na katerega ukaz izpiše 8-bitno kodo znaka, shranjeno v registru R0.

Primer: Naj bo v registru R0 shranjena vrednost 8. Po izvedbi ukaza:

OUT

se bo na zaslonu izpisal znak, ki predstavlja števko 8.

V Pythonu ima približno podoben pomen ukaz print(R0).

Ukaz ADDI (ang. add immediate) k vsebini registra R0 prišteje konstanto C – ukaz uporablja takojšnje naslavljanje.

Primer: Naj bo v registru R0 shranjena vrednost 15. Po izvedbi ukaza:

ADDI 2

bo imel register R0 vrednost 17.

V Pythonu ima približno podoben pomen izraz R0 = R0 + 2.

V kombinaciji z ukazom CLR, ki v R0 vpiše 0, lahko ukaz ADDI uporabimo za nalaganje poljubne 12-bitne konstante v register R0. Na primer, po izvajanju ukazov

CLR
ADDI 39

bo v R0 shranjena vrednost 39.

Ukaz SUBI (ang. subtract immediate) od vsebine registra R0 odšteje konstanto C – ukaz uporablja takojšnje naslavljanje.

Primer: Naj bo v registru R0 shranjena vrednost 99. Po izvedbi ukaza:

SUBI 2

bo imel register R0 vrednost 97.

V Pythonu ima približno podoben pomen izraz R0 = R0 - 2.

Ukaz CLR (ang. clear) pobriše vsebino registra R0 tako, da vanj vpiše vrednost 0.

Primer: Naj bo v registru R0 shranjena vrednost 255. Po ukazu:

CLR

bo v registru R0 shranjena vrednost 0.

V Pythonu ima približno podoben pomen izraz R0 = 0.