Poglejmo si sedaj primer programa, s katerim preberemo dve vrednosti iz tipkovnice, ju seštejemo in rezultat zapišemo na zaslon. Če je rezultat 0, bomo skočili nazaj na prvi ukaz s pomočjo pogojnega skoka JZ
:
10: IN ; preberi prvo vrednost iz tipkovnice v R0 11: STORE 200 ; in jo shrani v pomnilnik na naslov 200 12: IN ; preberi drugo vrednost v R0 13: ADD 200 ; prištej ji vrednost na naslovu 200 14: JZ 10 ; če je vrednost R0 0, skoči na prvi ukaz 15: OUT ; rezultat v R0 izpiši na zaslon
Ukazi bi bili v pomnilniku v dvojiški obliki zapisani takole:
IN 1000000000000000 STORE 200 0011000011001000 IN 1000000000000000 ADD 200 0000000011001000 JZ 10 0100000000001010 OUT 1001000000000000
Na desni si oglej potek programa s pomočjo animacije. Klikni gumb Začni, da zaženeš animacijo. Z drsnikom lahko spreminjaš njeno hitrost ali pa se z gumboma Nazaj in Naprej po korakih pomikaš skozi potek programa. Navpično navedena števila zraven tabele, ki predstavlja pomnilnik, so naslovi pomnilniških besed.
Ob koncu animacije na desni boš opazil(-a), da smo v pomnilniški besedi z naslovom 200 pustili število 3. Kaj bi se zgodilo, če bi CPE zaporedoma prevzemala ukaze in dosegla ta naslov?