Vsak proces predvideva, da ima svoj del pomnilnika, ki ga imenujemo navidezni pomnilnik (ang. virtual memory) in je povsem neodvisen od (navideznega) pomnilnika ostalih procesov, ki se hkrati izvajajo. Problem nastane, ko je skupna velikost vseh navideznih pomnilnikov posameznih procesov večja od velikosti fizičnega pomnilnika. Takrat operacijski sistem začasno prestavi del vsebine navideznega pomnilnika enega od neizvajajočih se procesov na disk in s tem sprosti fizični pomnilnik. Temu postopku pravimo izmenjava (ang. swap).
Težava nastopi, če se prične izvajati proces, katerega del navideznega pomnilnika je operacijski sistem odstavil na disk. V tem trenutku se mora v fizičnem pomnilniku ustvariti prostor za umaknjene podatke. To se izvede v dveh korakih: del navideznega pomnilnika nekega drugega procesa se prestavi na disk, umaknjeni del navideznega pomnilnika prvega procesa pa nazaj v fizični pomnilnik. Če se to dogaja prepogosto, postane naš računalnik izjemno počasen.
Shema pomnilnika
Tak način upravljanja s pomnilnikom imenujemo ostranjevanje (ang. paging) oziroma delitev na strani.
Oglejmo si, kaj se zgodi, če imamo tri procese, v pomnilniku pa je prostora le za dva.
Kateri proces umakniti iz pomnilnika? Najbolje bi bilo, da iz pomnilnika umaknemo tisti proces, ki ga bomo v prihodnosti izvajali najpozneje. Žal pa nismo jasnovidni in ne poznamo prihodnosti, zato za približek vzamemo kar proces, ki najdlje ni bil uporabljen.