Povezavna in fizična plast

Šele povezavna plast ima neposreden dostop do fizične povezave, na primer žice, ki je najnižja plast v komunikacijskem sistemu. Povezavna plast od fizične pričakuje storitev prenosa signalov – povezavni paketek, ki je sestavljen iz logičnih ničel in enic, pretvori v signale dveh vrst: take, ki opisujejo ničle, in take, ki opisujejo enice. Signal odpošlje v povezavo in na drugi strani – v sosednji napravi se nihanje elektromagnetnih valov prevede nazaj v ničle in enice.

Plasti
Aplikacijska
Transportna
Omrežna
Plasti
Aplikacijska
Transportna
Omrežna
Paket sprejet!
Paket sprejet!


Šele ko električni signal doseže zadnji računalnik v verigi (to je Facebookov strežnik), se sproži povezavna plast, ki preveri pravilnost prenosa, izlušči paket IP in ga posreduje omrežni plasti.

Tudi omrežna plast preveri pravilnost prenosa, izlušči segment TCP in ga posreduje transportni plasti.

Transportna plast odpošlje potrditev, izlušči aplikacijsko sporočilo in ga (če je treba) sestavi skupaj s sosednjimi paketki v aplikacijsko sporočilo protokola HTTP. To sporočilo doseže aplikacijo – spletni strežnik, ki ga prebere in ugotovi, katero spletno stran želi videti odjemalec. Nato sestavi primerno oblikovan odgovor HTTP in ga vrne odjemalcu.

In že smo spet na začetku. Kaj namreč pomeni izraz »vrne odjemalcu«? Da, pravilno si uganil(-a), znova se izvede celotna veriga, opisana v tej učni enoti – pretvarjanje v dvojiško obliko, transportna plast, omrežna plast, povezavna plast, fizična plast z električnim signalom ... in na drugi strani nazaj ... in tako dalje, dokler se Klemen ne naveliča brskati po spletu.