Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Internet Governance
Zemljevid regionalnih internetnih registrov
Vir slike:
The Number Resource Organization (NRO). Regional Internet Registries map. [pridobljeno 12. 4. 2015]
https://www.nro.net/wp-content/uploads/SERVICE-Region-MAP2014.png [citat]
ICANN (Internet Corporation for Assigned Names and Numbers)
ICANN je nepridobitna večdeležniška organizacija, v kateri različne skupnosti enakopravno soodločajo o delovanju nekaterih delov interneta. Skupnosti, ki soodločajo v okviru ICANN, so sestavljene iz predstavnikov:
- raziskovalcev,
- gospodarstva,
- tehničnih združenj,
- nevladnih organizacij,
- držav.
V skupnosti ICANN soodločajo o pravilih delovanja domenskega prostora in dodeljevanja vrhnjih domen. Vrhnje domene so prvotne domene: .COM, .INFO, .NET, .EDU in .GOV ter državam dodeljene domene (na primer .SI), ki se imenujejo domene ccTLD. Zdaj pa je mogoče kot vrhnjo domeno registrirati skoraj vsako besedo (npr. .MESTO, .GORA). Te domene se imenujejo domene gTLD.
V okviru ICANN deluje tudi IANA (Internet Assigned Numbers Authority), ki skrbi za delovanje vrhnjih domenskih strežnikov (DNS) in dodeljevanje IP-naslovnega prostora na svetovni ravni. Slovenski ponudniki interneta IP-naslove pridobijo od organizacije RIPE NCC, ki je regionalni internetni register in ki dodeljuje internetne naslove za Evropo, Bližnji vzhod in del Azije. Pooblastilo za dodeljevanje IP-naslovov in naslovni prostor je organizacija RIPE NCC pridobila od organa IANA.
Vrhnja domena za Slovenijo je .SI. V Sloveniji za delovanje vrhnjega strežnika DNS in za pravila podeljevanja domen s končnico .SI skrbi Arnes (Akademska in izobraževalna mreža Slovenije), ki ima za to dejavnost sklenjeno pogodbo z ICANN. Slovenskim šolam IP-naslove posreduje Arnes. Vse šole, ki so povezane v omrežje Arnes, imajo na voljo naslovna prostora IPv4 in IPv6.
ISOC (Internet Society)
Skupnost ISOC je bila ustanovljena 1992 z namenom vodenja usklajevanja pri oblikovanju tehničnih standardov za delovanje interneta, ozaveščanju o pomembnosti novih tehnologij in sooblikovanju odločitev o upravljanju interneta. V okviru ISOC deluje IETF (ang. Internet Engineering Task Force), ki je prostovoljna tehnična skupnost za oblikovanje in sprejemanje tehničnih standardov, ki zagotavljajo interoperabilno delovanje interneta. Interoperabilnost standardov omogoča skupno delovanje sistemov in naprav ter interneta.
W3C (World Wide Web Consortium)
Nevladna organizacija W3C skrbi za pripravo napotkov in protokolov za interoperabilno delovanje ter razvoj svetovnega spleta. Pomemben del te organizacije so podjetja, ki razvijajo nove spletne tehnologije in storitve. Prek W3C deležniki usklajujejo razvoj spletnih brskalnikov, tehnologije HTML in večpredstavnostnih spletnih tehnologij ter določajo robne pogoje za izdelavo spletnih aplikacij za ljudi s posebnimi potrebami.
Pri upravljanju interneta sodelujejo tudi številne druge skupine in organizacije. Skupna lastnost procesov odločanja o upravljanju interneta je odprtost, preglednost in enakopravnost deležnikov.
Rast in upravljanje interneta
Rast interneta
Internet je bil zasnovan v začetku osemdesetih z uveljavitvijo protokola TCP/IP. Najprej se je uveljavil v akademskih omrežjih, prvi ponudniki interneta za širšo javnost pa so se pojavili ob koncu osemdesetih. Prvo internetno povezavo v Sloveniji je vzpostavil Inštitut Jožef Stefan oktobra leta 1991.
Internet se je uveljavil v tradicionalnih omrežjih telefonskih operaterjev PSTN (ang. Public Switched Telephone Network). Vendar jih je prerasel in postal najpomembnejša informacijsko-komunikacijska tehnologija. Razlog za hitro uveljavitev in rast interneta je v njegovi odprtosti in vključujočem načinu upravljanja ali večdeležniškem upravljanju interneta.
Upravljanje interneta je zelo različno od upravljanja omrežij navadnih komunikacijskih omrežij. Osrednjo vlogo pri upravljanju navadnih telekomunikacijskih omrežij imajo operaterji telekomunikacij in države, ki delujejo v okviru ITU (ang. International Telecommunical Union), Mednarodne telekomunikacijske zveze. ITU deluje pod okriljem Združenih narodov.
Upravljanje interneta
Upravljanje interneta (ang. Internet governance) je nenehno razvijanje in predaja v uporabo skupnih načel, principov, mehanizmov odločanja in programske opreme, ki skupno določajo razvoj in delovanje interneta. Prek procesov upravljanja interneta se v sodelovanju gospodarskih, akademskih in raziskovalnih, državnih in ostalih skupin, ki delujejo v organizacijah za upravljanje interneta, soodloča o vseh ključnih elementih interneta.
Med ključne elemente interneta štejemo sistem številčnega prostora (IPv4 in IPv6), pravila dodeljevanja in uporabe domenskega prostora ter tehnične standarde za delovanje interneta.