V primeru na prejšnji strani bi se telo zanke izvedlo trikrat, pri čemer bi števec k enkrat dobil vrednost "ena", enkrat "dve" in enkrat "tri" (čeprav je težko vnaprej reči, v kakšnem vrstnem redu bi nastopili ti trije ključi, saj ključi v slovarju niso urejeni).
Napiši funkcijo SestaviSlovar(kljuci, vrednosti), ki dobi tabelo ključev in (enako dolgo) tabelo pripadajočih vrednosti ter vrne slovar, v katerem so shranjeni ti ključi in vrednosti tako, da ključu kljuci[i] pripada vrednost vrednosti[i].
Primer: SestaviSlovar(["ena", "dve", "tri"], [10, 20, 30]) mora vrniti enak slovar, kot bi ga dobili z izrazom {"ena": 10, "dve": 20, "tri": 30}.
Napiši funkcijo ZdruziSlovarja(slovar1, slovar2), ki v slovar slovar1 doda vse tiste ključe (skupaj z njihovimi pripadajočimi vrednostmi) iz slovar2, ki jih od prej še ni bilo, v slovar1. Funkcija naj vrne število tako dodanih ključev.
Primer: če imamo slovar1 = {"ena": 1, "tri": 3} in slovar2 = {"ena": 10, "dve": 20}, mora ZdruziSlovarja(slovar1, slovar2) vrniti 1, ob vrnitvi iz klica pa mora biti slovar1 enak {"ena": 1, "dve": 20, "tri": 3}.
Napiši funkcijo Preberi(slovar, kljuc, privzetaVrednost), ki vrne enak rezultat kot slovar.get(kljuc, privzetaVrednost), vendar ne uporablja funkcije get.
Napiši program, ki prebere besedilo in izpiše deset najpogostejših besed v njem skupaj s številom pojavitev vsake besede.
Pri takšnem problemu je koristno uporabiti slovar, v katerem so ključi posamezne besede, pripadajoča vrednost pa je število (doslej opaženih) pojavitev te besede. Besedilo, ki ga beremo, sproti razbijamo na besede in te besede dodajamo v slovar oz. povečujemo število pojavitev v njem.