Pošiljanje in prenos podatkov

Tako kot na cesti se tudi v računalniških omrežjih lahko dogajajo presenečenja. Nekatere povezave ne znajo preprečevati prometnih nesreč: če se dva paketka zaletita, ne bosta nikoli prišla na cilj.


V prometu včasih pride do situacije, ko nihče ne more niti naprej niti nazaj. Podobno se včasih zgodi tudi s paketi v računalniških omrežjih. V usmerjevalnikih se paketi nabirajo v vrstah za prenos do ustreznega izhoda usmerjevalnika. Če povprečno prihaja več paketov v časovni enoti, kot jih usmerjevalnik lahko prenese, se vrste slej ko prej napolnijo. Usmerjevalnik lahko potem samo še izbira, katere pakete bo pobrisal iz vrste: tiste, ki se uvrstijo nazadnje; tiste, ki imajo nek določen cilj; tiste, ki pripadajo določeni (manj pomembni) storitvi ... To uporabnik zazna kot slabo kakovost storitev omrežja – velike zakasnitve in nepopolni prenosi podatkov.

Zato so dobrodošli mehanizmi, ki oddajni strani omogočajo preverjanje, katere paketke je naslovnik dejansko prejel. Naslovnik pa bi včasih rad zahteval ponoven prenos manjkajočega paketka. Najpreprostejši tak mehanizem je potrjevanje: prejemnik mora potrditi vsak pravilno prejeti paket. Če oddajnik ne prejme potrditve, pošlje nepotrjeni paket ponovno. Če teh mehanizmov ni, se morajo aplikacije in uporabniki zavedati, da včasih kak paketek tudi manjka in preprosto ne bo nikoli dostavljen.