Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Povzetek
Za ponovitev učne snovi najprej navedi definicijo pojma, nato s klikom pojma preveri svoj odgovor.
Ker obstaja veliko primerkov problema z enako velikostjo, nas zanima, kakšna je poraba časa v najslabšem možnem primeru (torej kakšna je največja poraba časa po vseh primerkih z dano velikostjo).
Zanimivo je predvsem to, kako hitro narašča v odvisnosti od velikosti problema. Pri tem razlike, ki jih je le za nek konstantni faktor, pogosto kar zanemarimo in govorimo le o redu časovne zahtevnosti.
Namesto z merjenjem časa lahko red časovne zahtevnosti določimo tudi tako, da preštejemo oz. približno ocenimo število osnovnih operacij, ki jih ta postopek izvede (v odvisnosti od velikosti problema).
Porabo časa nekega postopka ponavadi opisujemo kot funkcijo velikosti primerka problema, na katerem ta postopek izvajamo.
Linearna in kvadratna zahtevnost sodita med polinomske časovne zahtevnosti. Poznamo tudi hitrejše (npr. logaritemske) ali počasnejše (npr. eksponentne).