Urejanje z izbiranjem lahko dopolnimo tako, da v vsakem prehodu čez neurejeni del tabele poišče ne le najmanjši, ampak tudi največji element neurejenega dela. Najmanjši element naj nato zamenja s tistim na začetku neurejenega dela (tako kot doslej), največjega pa z elementom na koncu neurejenega dela. Tako imamo tabelo zdaj pravzaprav razdeljeno na tri dele: urejeni del na začetku (kjer se zbirajo najmanjši elementi), neurejeni del na sredini in nato še urejeni del na koncu (kjer se zbirajo največji elementi).
(a) Implementiraj to različico urejanja z izbiranjem in jo primerjaj s prvotno na različno velikih tabelah naključno premešanih celih števil (recimo do nekaj 100 elementov). Rezultati bi morali biti enaki. Ali se obe različici kaj razlikujeta po hitrosti?
(b) Kot smo videli že v učni enoti o porabi časa in časovni zahtevnosti (naloga 4), lahko z nekaj domiselnosti v enem prehodu čez zaporedje n elementov poiščemo tako največji kot najmanjši element zaporedja in pri tem ne porabimo 2n primerjav, ampak le približno 3n/2 primerjav. Uporabi to tehniko v novi različici urejanja z izbiranjem in ponovi poskus iz točke (a).