Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Elektronska pošta
Elektronska pošta je bila ena prvih storitev interneta. Hitrost, njena prednost v primerjavi z navadno pošto je navdušila uporabnike. Obenem pa je ohranila pomembno lastnost navadne pošte: sporočilo uporabnika počaka, dokler ga ta ne prebere. Na začetku so sporočila vsebovala le znake, pripenjanje slik in multimedijskih izdelkov se je razmahnilo šele mnogo pozneje ...
Sistem elektronske pošte temelji na delovanju poštnih strežnikov, v katerih se zbirajo sporočila. Uporabniki se z računalnikom povežemo s poštnim strežnikom ter preberemo ali napišemo in odpošljemo sporočila.
Poglejmo si delovanje elektronske pošte s primerom dopisovanja Roka in Ane. Rok napiše in pošlje Ani sporočilo. Program v njegovem računalniku uporabi protokol SMTP (ang. Simple Mail Transfer Protocol) za povezavo s strežnikom odhodne pošte (SMTP strežnik). Strežnik pošlje pošto preko interneta do Aninega poštnega strežnika. Pošta v strežniku počaka, dokler jo Anin program za elektronsko pošto ne prebere s protokolom POP3 (ang. Post Office Protocol V.3) ali IMAP (ang. Internet Mail Access Protocol) in prikaže na zaslonu. Ko Ana odgovori na prejeto pošto, se proces ponovi v obratni smeri.
Protokol SMTP skrbi za prenos elektronske pošte od pošiljateljevega računalnika do prejemnikovega strežnika. Včasih je tudi za pošiljanje elektronske pošte (za povezavo naprave in strežnika SMTP) treba vnesti uporabniško ime in geslo. Že samo ime nakazuje, da je to enostaven protokol. Zaradi svoje enostavnosti ima strogo omejitev. Prenaša lahko samo znake, zapisane v 7-bitni kodi ASCII. Kako pa potem lahko prenašamo z elektronsko pošto tudi znake č, ž, š, slike, zvok, video, programe ipd.?
V ta namen je bil razvit dodatek MIME (ang. Multipurpose Internet Mail Extension), ki na pošiljateljevi strani pretvori podatke, ki niso v obliki ASCII, v 7-bitno obliko ASCII, in na prejemnikovi strani nazaj v prvotno obliko.
Protokol POP3 je namenjen prenosu elektronske pošte iz strežnika v prejemnikov računalnik. Z uporabo uporabniškega imena in gesla dostopa do strežnika in prenese v računalnik vso prispelo pošto. Protokol ima kar nekaj pomanjkljivosti: ne omogoča prenosa zgolj naslovov sporočil, ne moremo organizirati pošte v strežniku, ne moremo preveriti vsebine pred prenosom.
Zato se vedno bolj uporablja protokol IMAP, ki te pomanjkljivosti odpravlja in omogoča tudi upravljanje skladišča pošte v strežniku.