Sistem domenskih imen – DNS

V prejšnji enoti smo že povedali, da ima vsaka naprava v internetu svoj IP-naslov. Ljudje pa si lažje kot množico številk zapomnimo besede. Zato napravam poleg IP-naslovov dodelimo še imena. Tudi organizacijskim enotam (šola, podjetje, ustanova, ...) dodelimo imena. Tudi države in mednarodne skupine imajo dodeljena svoja imena.

Na internetu so skupine računalnikov ali uporabnikov (pogosto iz iste organizacije) povezane v domeno. Zapis domene je sestavljen iz imen, ločenih s piko. Imena so običajno smiselno izbrana. Tako na primer ime domene arnes.si pomeni, da je to domena organizacije Arnes v Sloveniji. Domeno lahko organizacija ali posameznik registrira pri t.i. registratorjih. Ali je domena prosta za registracijo, pa lahko poizvemo s storitvijo WHOIS.

Za povezavo med imeni in IP-naslovi skrbijo strežniki DNS, ki so povezani v sistem DNS. Računalniki v omrežju dostopajo do strežnikov DNS, da iz imena na primer spletne strani pridobijo IP-naslov za komunikacijo s strežnikom WWW, v katerem je dosegljiva spletna stran.

Način delovanja DNS

Domenski prostor je drevesna struktura, ki se deli na domene:


Domene poimenujemo različno glede na položaj v drevesu:

  • . je korenska (ang. root) domena
  • .si, .at, .eu, .com so vrhnje domene,
  • arnes.si, acm.si sta domeni,
  • webmail.arnes.si, www.acm.si sta poddomeni.

Vsaka domena je (lahko) v upravljanju drugega vzdrževalca. Vsaka domena vsebuje zgoraj omenjene zapise DNS. Korenska domena in vrhnje domene vsebujejo večinoma samo zapise NS in obvezne zapise A/AAAA, ki usmerjajo druge strežnike DNS do strežnikov DNS, ki imajo podatke o želeni domeni.

Vaja