Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Za delo z elektronsko pošto lahko uporabimo spletni vmesnik (webmail.arnes.si, www.gmail.com, ...) ali pa v računalnik namestimo odjemalec za elektronsko pošto (Outlook, Thunderbird, ...). V prvem primeru si ogledujemo in urejamo elektronsko pošto v spletnem strežniku. Elektronska pošta se ne prenese v naš računalnik.
V drugem primeru isto počnemo v odjemalcu v našem računalniku. Elektronska pošta se prenese ali skopira v naš računalnik. Odjemalcu moramo nastaviti, kateri strežnik SMTP bomo uporabili pri pošiljanju in kateri strežnik POP3 ali IMAP za prenašanje pošte k nam. Nastaviti moramo tudi svojo identiteto (uporabniško ime in geslo).
Elektronski naslovi
Za naslavljanje prejemnika elektronske pošte mora vsak uporabnik imeti svoj elektronski naslov. Da se zagotovi neponovljivost naslova, je ta razdeljen na dva dela, ločena z znakom @ – lokalni del in ime domene. Lokalni del je aziv uporabnikovega poštnega predala v poštnem strežniku, ime domene pa je ime, dodeljeno poštnemu strežniku prek sistema DNS (ang. Domain Name System).
Vaja
Vnesi svoj ali kateri koli drug e-poštni naslov in preveri, ali je veljaven.
Elektronska pošta in varnost
Elektronska pošta je zaradi svojih lastnosti zelo primerna za razne oblike prevar ali neželenih sporočil. Poglejmo si nekaj najbolj pogostih:
Neželena sporočila (ang. spam)
Elektronsko pošto oglaševalci ali razni prodajalci pogosto izkoristijo za množično pošiljanje oglasov, tudi takih, ki si jih uporabnik ne želi. Poštni predali vključujejo možnost, da lahko tako pošto glede na vsebino ali glede na naslov, s katerega je bila poslana, uvrstimo na seznam neželenih sporočil. Tako bo sistem sam to pošto preusmeril v ustrezno mapo, da ne bo na seznamu prejetih. Pogosto ponudniki elektronske pošte ponujajo vključitev filtra neželene pošte, ki na osnovi algoritma ugotavlja, ali je neka pošta neželena.
Poštne prevare (ang. phishing)
Napadalec poskuša s pomočjo sporočila prepričati žrtev, da mu posreduje uporabniško ime in geslo, naslov, podatke o spolu ipd. V sporočilu je lahko tudi povezava, ki naj bi jo kliknili za vnos podatkov. S klikom povezave se žrtev poveže s spletno stranjo napadalca. Ta stran je lahko videti povsem enaka strani storitve, pri kateri je treba uporabiti geslo (banka, poštni predal, ...). Zlorabo lahko opazimo v naslovu URL, ki ni tak kot običajno.
Odpiranje priloženih datotek
Pri datotekah, ki so priložene poštnemu sporočilu, moramo biti previdni. Z njimi se okuži veliko računalnikov. Odpiramo datoteke, opisane v sporočilu, tako da vemo, kaj vsebujejo. Če pošiljatelj ne omenja nobene priloge, je velika verjetnost, da je v datoteki zlonamerna koda. Pogosto zlonamerno datoteko sporočilu priloži virus v pošiljateljevem računalniku brez njegove vednosti. Zato je pomembno, da pošiljatelja obvestiš, če si prejel(-a) sumljivo prilogo.
Množična pisma
Omenimo še množična pisma, ki sama po sebi niso nevarna, so pa pogosto moteča za uporabnika. Vsebina takih pisem se pogosto konča takole: »Razpošlji to vsebino na vsaj 10 naslovov in v treh dneh se bo zgodilo ...«. Posredovanje takih pisem sodi k neetičnemu obnašanju na internetu, saj po nepotrebnem obremenjujejo omrežje. Pošiljanje množičnih pisem uporabnikom, ki niso privolili v prejemanje določene pošte, je po slovenski zakonodaji kaznivo.