Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Aplikacijske storitve »enak-z-enakim«
V tej enoti bomo raziskovali delovanje aplikacijskih storitev interneta. Aplikacijske se imenujejo zato, ker delujejo na aplikacijski plasti. Po domače povedano, so namenjene končnemu uporabniku za neposredno uporabo, obenem pa uporabljajo storitve vseh spodaj ležečih plasti za prenos sporočil na drugo stran. Številne aplikacijske storitve delujejo prek standardiziranih protokolov – primeri so elektronska pošta, splet in sistem DNS. Pri uporabi standardiziranih protokolov je zelo lepa lastnost to, da so programi, ki uporabljajo te protokole, med seboj združljivi. Ker na primer spletni strežniki delujejo na podlagi standardiziranega protokola HTTP, lahko iz njih pridobi spletno stran in jo prikaže uporabniku prav vsak brskalnik, ki deluje na podlagi HTTP.
Vsakdo pa lahko tudi izdela svojo aplikacijo z lastnim protokolom (torej z lastnimi pravili za medsebojno pošiljanje sporočil). Take aplikacije imenujemo nestandardne. Nekatere nestandardne aplikacije imajo zaradi svojih posebnosti le malo uporabnikov, druge pa so se tako razširile, da so že praktično postale standard, čeprav protokola ni potrdila nobena organizacija za standardizacijo. Primera tovrstnih priljubljenih nestandardnih aplikacij sta BitTorrent in Skype, zato si bomo v nadaljevanju podrobneje pogledali, kako delujeta.
Pomen komunikacijskih standardov je predvsem zagotavljati združljivost med aplikacijami različnih izdelovalcev. Uporabnik tako lahko izbira med večjo ponudbo združljive programske opreme. Pri nestandardnih aplikacijah pa združljivosti ni in uporabnik je vezan na aplikacijo posameznega izdelovalca. Primer: ker Skype ni standarden protokol in njegova specifikacija ni javna, lahko programe – odjemalce za Skype izdeluje samo programska hiša, ki je lastnik specifikacije protokola (trenutno je to Microsoft).
BitTorrent in Skype pa imata še eno skupno lastnost. Za delovanje ne potrebujeta zmogljivega osrednjega strežnika, ampak se zanašata na povezave med udeleženci, ki so po svojih vlogah med seboj enaki. Zato take sisteme opisujemo z besedno zvezo »enak-z-enakim« (ang. peer-to-peer) ali z uveljavljeno kratico P2P.
Zanimivost
Protokol BitTorrent je aprila 2001 ustvaril Bram Cohen. Prvo različico protokola je javno objavil julija 2001, zadnjo različico pa leta 2008.
Beseda BitTorrent je skovanka iz angleških besed Bit (BInary digiT) in Torrent, po slovensko hudournik. BitTorrent torej lahko prevedemo kot »hudournik bitov« kar nakazuje njegovo najbolj znano lastnost ‒ hiter prenos velikih datotek. BitTorrent je eden izmed najbolj razširjenih protokolov za hiter prenos velikih datotek.
Najstarejši še delujoči torrent je bil ustvarjen 20. decembra 2003. Gre za različico filma »Matrix« iz leta 1999. Če te zanima več, potem v iskalnik Google vnesi »The Matrix ASCII«.
Zanimivost
Skype so ustvarili Danec Janus Friis in Šved Niklas Zennström ter Estonci Ahti Heinla, Priit Kasesalu in Jaan Tallinn. Skype je bil prvič izdan avgusta 2003. Prvi stavek, prenesen po Skypu, je bil izrečen v estonščini, izrekel pa ga je eden izmed članov razvojne skupine. Stavek se je glasil »Tere, kas sa kuuled mind?« oziroma po slovensko »Halo, ali me slišiš?«.