Beseda BitTorrent označuje protokol za medsebojno izmenjavo datotek prek interneta. Osnovno gonilo za razvoj sistemov za izmenjavo datotek je že od nekdaj izogibanje stroškov v zvezi z avtorskimi pravicami, predvsem nepooblaščena izmenjava kopij filmskih in glasbenih posnetkov. Vendar pa to ni edini namen uporabe tovrstnih sistemov: izmenjujejo se tudi prosto dostopne in promocijske vsebine. Pomembno vlogo igrajo tudi pri zakoniti distribuciji popravkov in novih različic programske opreme ali pa pri omogočanju dostopa do informacij in svobode govora v nekaterih avtokratskih političnih sistemih.
Da bomo lažje razumeli zasnovo izmenjave datotek v omrežju BitTorrent, si najprej oglejmo običajni način prenosa datotek iz strežnika. V načinu odjemalec-strežnik so datoteke shranjene v strežniku. Ko uporabnik klikne možnost za prenos datoteke, strežnik datoteko začne prenašati po omrežju do odjemalca. Če je veliko sočasnih odjemalcev, si delijo zmogljivost komunikacijske povezave in za vsakega prenos poteka na videz počasneje. Strežnik lahko pošilja le z omejeno hitrostjo in v primeru velikega števila odjemalcev celo v dovolj hitrem omrežju prenos poteka na videz počasi. Če je datoteka zelo velika in hkrati še zelo priljubljena, gre uporabnik lahko na kavico ali celo na kosilo, preden si obeta konec prenosa.
BitTorrent je namenjen za prenos datotek k odjemalcem (uporabnikom), ni pa namenjen za iskanje datotek. Iskanje je organizirano posebej, navadno imamo podatke o datotekah shranjene ločeno od datotek v posebnih strežnikih, kot so na primer IsoHunt, Torrent Spy in podobni. Odjemalski računalniki so organizirani v skupine, ki jih imenujemo roji (ang. swarm). Za roj je značilno to, da imajo vsi računalniki v roju celotno datoteko za prenos (te imenujemo sejalci – ang. seed) ali pa jo prenašajo k sebi (te imenujemo pijavke – ang. leech). V določenem trenutku lahko nek računalnik sodeluje v več rojih, saj lahko naenkrat prenaša več datotek, obenem pa deli z ostalimi tudi tiste, ki so že v celoti prenesene.