Storitve v oblaku

Večina množičnih storitev, ki so danes dostopne prek spleta, se izvaja v računalniških skupkih, ki jih imenujemo oblaki. Beseda oblak označuje arhitekturni model, torej način povezovanja računalnikov in tip medsebojnih odnosov med povezanimi računalniki. Za oblačni model je značilno, da omogoča svojim uporabnikom dostop do računalniških virov ali storitev prek internetnega omrežja, pri čemer je s ponudnikom oblaka potrebna le minimalna interakcija (na primer registracija, ponekod pa tudi plačilo s kreditno kartico). Uporabnik pa lahko od ponudnika pridobi toliko virov, kolikor jih potrebuje in jih je pripravljen plačati. Ta lastnost se imenuje elastičnost. Na Facebooku na primer vsake pol ure objavite novo statusno sporočilo, lahko pa le vsako leto enega. Lahko imate 500 prijateljev, lahko pa le tri. Na Dropbox lahko shranite na tisoče fotografij ali pa le nekaj posnetkov. Prostora dobite toliko, kot ga potrebujete. Vse te storitve so elastične. Le drobna pripomba – včasih je količina brezplačno dostopnih virov navzgor omejena: ko na primer porabite svojih 5 GB prostora za slike, slike sicer še vedno lahko objavljate, vendar pa morate za več prostora nekaj tudi plačati.

Vaja

Oblaki omogočajo lastnikom, da v njih svojim strankam (uporabnikom) ponujajo veliko različnih oblik storitev. Glavne oblike oziroma storitveni modeli so:

• Infrastruktura kot storitev (ang. Infrastructure as a Service – IaaS). Stranka, ki uporablja to storitev, pri ponudniku oblaka najame infrastrukturo, torej (navidezne) računalnike v oblaku ali pomnilni prostor v oblaku. Podjetje, ki uporablja tako storitev, ne potrebuje lastnih računalnikov, še vedno pa mora pri najetih računalnikih poskrbeti za lastne aplikacije in podatke. Če aplikacije razvija sámo, mora poskrbeti tudi za razvojno okolje in orodja. Primer take storitve je Amazon, ki ponuja uporabo navideznih računalnikov ali shrambo podatkov.
• Platforma kot storitev (ang. Platform as a Service – PaaS). Ponudnik oblaka poskrbi za računalnike in okolje ter orodja za razvoj aplikacij. Torej stranka razvija aplikacije kar pri ponudniku, preseli še svoje podatke in že lahko posluje. Primer take platforme je na primer Google Apps, podobne aplikacije pa obstajajo tudi na Facebooku.
• Programska oprema kot storitev (ang. Software as a Service – SaaS). Ponudnik oblaka ima v svojih računalnikih že nameščeno programsko opremo za končne uporabnike. Poskrbeti mora le za izolacijo – ločevanje med njimi, da se njihovi podatki ne pomešajo oziroma da so podatki nekega uporabnika dostopni samo njemu. Uporabnik mora v ponujeno aplikacijo le še prenesti svoje podatke. Primera take aplikacije sta vsem dobro poznana Gmail in Facebook.

Vaja