Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Storitve v oblaku
Tovrstnih oblakov je danes že zelo veliko, nas pa zanima, kateri so največji. Ponudniki oblačnih storitev so zelo skrivnostni glede števila strežnikov v svojih podatkovnih centrih, kljub temu pa lahko najdemo na spletu nekatere ocene. Za leto 2013 naj bi tako veljalo, da je imel Microsoft nekaj več kot 1.000.000 (da, milijon!) strežnikov v oblaku, kar je tudi edina konkretna številka, ki je bila kdajkoli javno objavljena s strani ponudnikov oblaka. Tesno za petami pa naj bi mu po nekaterih ocenah sledil Facebook, ki naj bi v letu 2014 tudi že presegel to magično številko. Google oba navedena verjetno močno presega, vendar njegove številke ne poznamo, podobno pa velja tudi za Amazon in Apple-ov iCloud. V teh petih oblakih danes gostuje upoštevanja vreden delež pomembnih spletišč, spletnih trgovin, družabnih omrežij, računalniških varnostnih kopij, večpredstavnostnih vsebin (filmov, glasbe), elektronskih poštnih predalov, in še bi lahko naštevali.
Pojav računalniških oblakov je pomenil ogromno spremembo, lahko bi rekli celo revolucijo v načinu uporabe tehnologije – od mobilnih napravic, kot so telefoni, do strežnikov, ki sestavljajo jedro oblakov. Najpreprostejše in obenem najpomembnejše so tri stvari:
- Praktično vsi podatki, ki vas utegnejo zanimati, so dostopni na internetu.
- Množična uporaba mobilnih napravic z dostopom do interneta pomeni, da vsakdo lahko doseže vsakogar.
- Dostopnost oblakov pomeni, da je vsakomur na voljo super-računalniška procesorska moč pod enakimi pogoji in za enako plačilo.
Te tri stvari so omogočile silovit razmah nekaterih novih tipov storitev, na primer družabnih omrežij. Omogočile pa so tudi celo paleto novih tipov napadov, primerov nadlegovanja drugih uporabnikov, zlorab elektronskih medijev in vdorov v zasebnost uporabnikov. V nadaljevanju si bomo zato ogledali nekatere od teh novih storitev.
Intelova ekipa v Facebookovem podatkovnem središču
Matična plošča enega od strežnikov
Zunanjost Facebookovega podatkovnega središča
Sodobna računalniška središča so zasnovana kot velike dvorane, v katerih so v vrste postavljene strežniške omare, polne računalniških strežnikov, ki tvorijo dolge hodnike. Količina računalnikov v posameznem središču lahko zajema več deset tisoč, ponekod celo sto tisoč primerkov. Na slikah so delčki notranjosti enega od podatkovnih centrov v lasti velikana družabnih omrežij – Facebooka.