Interaktivni tolmač in samostojen program

Pythonov interaktivni tolmač bomo še vedno uporabljali. Da bomo razlikovali med kodo v tolmaču in kodo v programu, bomo pri kodi v tolmaču uporabljali znak >>>, pri kodi programa pa ne. Na primer, s naslednjo kodo v interaktivnem tolmaču uvedemo spremenljivki in izpišemo njuno vsoto:

>>> a = 3
>>> b = 5
>>> a + b

V programu pa bi enakovredno kodo zapisali takole:

a = 3
b = 5
print(a + b)

Vaja

Vhod in izhod

Naš program za izračun hitrosti ni najbolj prijazen. Če želimo izračunati povprečno hitrost za drugačne podatke, kot so trenutno navedeni v programu, moramo program spremeniti. Veliko bolje bi bilo, če bi program povprašal uporabnika po vhodnih podatkih. To dosežemo s pythonovo funkcijo input, ki jo v interaktivnem tolmaču zaženemo takole:

>>> pot = input('Koliko km si prevozil(a)? ')
Koliko km si prevozil(a)? 30
>>> pot
'30'

Funkcija input izpiše besedilo, ki ji ga podamo (zakaj potrebujemo navednice?), nato pa počaka, da uporabnik vnese podatek. Denimo, da vnesemo število 30. Uporabnikov vnos smo podčrtali (30); tako bomo počeli tudi v nadaljevanju. Ker smo stavek zapisali kot pot = input(...), se uporabnikov vnos (rezultat funkcije input) priredi spremenljivki pot.