Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Povzetek
Za ponovitev učne snovi najprej navedi definicijo pojma, nato s klikom pojma preveri svoj odgovor.
Postopek, s katerim iz programerske naloge odstranimo nebistvene okoliščine in izluščimo problem, ki ga moramo rešiti.
Postopek za reševanje problema z računalnikom. Zapisan je lahko v naravnem jeziku, s psevdokodo, z diagramom poteka ali kot program/funkcija v prog. jeziku.
Eden od možnih zapisov algoritma, ki grafično prikazuje zaporedje izvajanja posameznih stavkov; njegova glavna slabost je, da omogoča pisanje nepregledne kode.
Če algoritem zapišemo v naravnem jeziku ali psevdokodi, moramo obvezno poskrbeti za nedvoumnost zapisa: vsak korak mora imeti en sam natančno določen pomen.
Algoritem za podani problem je pravilen, če se njegov izhod ujema s pričakovanim za vsak veljaven vhod problema.
Sestavljen je iz nekega konkretnega veljavnega vhoda problema in pričakovanega izhoda za ta vhod.
Izziv, ki naj bi ga rešili s pomočjo rač. programa. Določiti mu moramo množico veljavnih vhodov ter množico pričakovanih izhodov za vsak veljaven vhod.
Eden od možnih zapisov algoritma, ki je strukturiran podobno kot program/funkcija, vendar pa lahko v njem uporabljamo naravni jezik, matematične izraze ipd.
Algoritem za podani problem je ustavljiv, če se prej ali slej ustavi za vsak veljaven vhod problema.