TCP/IP (protokol za nadzor prenosa, ang. Transmission Control Protocol – TCP ter internetni protokol, ang. Internet Protocol – IP) je protokol, ki ga uporabljamo za pošiljanje podatkov med napravami znotraj lokalnega omrežja in med različnimi lokalnimi in globalnimi omrežji. Protokol TCP/IP za dostavo paketov podatkov potrebuje naslov naprave na internetu (naslov IP) in fizični oz. strojni naslov naprave (naslov MAC) znotraj lokalnega omrežja. Strojni naslov je naslov za pošiljanje paketa znotraj lokalnega omrežja, IP-naslov pa za pošiljanje paketa izven lokalnega omrežja.
Vsaka naprava v lokalnem omrežju potrebuje oba naslova.
Strojni (ang. Media Access Control – MAC) naslov je zapisan v napravo že pri izdelovalcu in ga običajno ne spreminjamo. Sestavljen je iz 48 bitov, zapišemo pa ga s šestimi dvomestnimi šestnajstiškimi števili, ločenimi z vezaji (OS Windows) ali dvopičjem (OS Linux in Mac OS X). Ta naslov je pomemben za komunikacijo med napravami na povezovalni plasti sklada TCP/IP.
Izdelovalci pogosto na omrežno napravo (npr. usmerjevalnik, stikalo, IP-telefon ipd.) nalepijo tudi črtno kodo, ki vsebuje naslov MAC, zapisan v napravi.
Izberi pravilno zapisani strojni naslov.
Naslov IP (ang. Internet Protocol – IP) je pomemben za komunikacijo med napravami na omrežni plasti (plast 3). V omrežju ima podobno funkcijo kot za pošto naslov našega stanovanja. Neki napravi v omrežju ga dodelimo s programom in ga lahko tudi spreminjamo. Naprave v istem lokalnem omrežju morajo imeti različne IP-naslove, sicer pride do spora. Poznamo dve vrsti IP-naslovov: IPv4 in IPv6. Naslove IPv6 so razvili zato, ker je začelo primanjkovati IPv4-naslovnega prostora (več v nadaljevanju).
Naslov IPv4 naslov je sestavljen iz 32 bitov. Zapišemo ga kot štiri desetiška števila od 0–255, ločena s piko.
Koliko različnih naprav v omrežju lahko naslovimo z 32 biti?