Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Internet stvari
Uvajanje standarda IPv6, ki omogoča ogromno število naslovov, je osnova interneta stvari (ang. internet of things – IoT). Internet stvari je povezovanje velikega števila različnih naprav v internetno omrežje. Te naprave niso samo računalniki in druge komunikacijske naprave, temveč so lahko aparati bele tehnike, različni vsadki in biočipi, senzorji v napravah, oblačilih, prevoznih sredstvih itd.
Pametni dom (ang. smart home) je uporaba tehnologije in senzorjev za nadzor osvetljevanja, ogrevanja, ohlajanja in zaklepanja bivalnih prostorov (npr. hiše ali stanovanja) ter za upravljanje multimedijskih naprav in naprav bele tehnike. Pri tem gre lahko za enostavno zaznavanje, pri katerem ma primer sistem zazna, da je oseba vstopila v prostor in samodejno vklopi luč. Pri naprednem zaznavanju pa lahko sistem zazna, da je oseba vstopila v prostor, ter glede na čas dneva, dan v tednu itd. nastavi jakost osvetlitve, vklopi televizor in nastavi ustrezen kanal, začne predvajati ustrezno glasbo pri ustrezni jakosti itd.
Primer komunikacije človek-naprava in naprava-naprava v pametnem domu prikazuje spodnji video.
Pametno mesto (ang. smart city, intelligent city) je uporaba tehnologije, ki prebivalcem mesta olajša oziroma obogati življenje. Inteligenca mest se skriva v digitalnih komunikacijskih omrežjih (živčevje), pametnih napravah, ki so vgrajene povsod (možgani), senzorjih (čutila) ter programski opremi (znanje in kognitivne sposobnosti). Sistemi pametnega mesta se uporabljajo za nadzorovanje številnih vidikov mesta v realnem času, npr. nadzor prometa, javnega prometa in prometnih zastojev, nadzor električnih omrežij in javne razsvetljave ter nadzor vodovodnega in kanalizacijskega sistema.
Pametno mesto mora imeti vzpostavljeno tudi sodelovalno platformo na spletu, prek katere so podatki s senzorjev v realnem času dostopni razvijalcem. Razvijalci lahko te podatke uporabijo v svojih spletnih ali mobilnih aplikacijah, ki temeljijo na teh podatkih, in končnim uporabnikom, tj. prebivalcem mesta, olajšajo vsakdanje življenje in poslovanje.
Primer življenja in poslovanja v pametnem mestu prikazuje spodnji video.