Kljub temu, da je MAC-naslov zapisan v omrežno napravo že v postopku proizvodnje, lahko z določenimi programi prepričamo operacijski sistem, da priredi napravi naslov, ki smo ga sami določili. Ponarejanje naslova je legalno, če to naredimo zato, da npr. lahko v primeru okvare zamenjamo modem kabelskega ponudnika (ki zahteva, da je pri nas naprava z MAC-naslovom okvarjene naprave).
Ponarejanje IP-naslovov je veliko lažje, saj jih napravam določimo ob vključitvi v omrežje.
Nepridiprav lahko ponarejanje tako MAC-naslovov kot IP-naslovov zlorabi tako, da se neka naprava v omrežju predstavlja z naslovom neke druge naprave in tako dobiva podatke, ki jih ne bi smela. Ponarejanje IP-naslovov lahko uporabi tudi za preusmerjanje paketov podatkov na katerikoli IP-naslov na internetu in s tem povzroči preobremenitev naprave.
Primer napada (ponarejanja naslovov MAC in IP) je videti tako, da nepridiprav prisluškuje prometu med napravama A in B ter nato začne prestrezati pakete, ki si jih pošiljata napravi A in B (ter tako prekine oz. onemogoči izvorno povezavo med napravama A in B). Ob uspešnem prestrezanju paketov (preusmerjanju prometa) napravi A sporoča, da je on naprava B; napravi B pa sporoča, da je on naprava A.