Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Različne vrste spletnih strani
XML (ang. eXtensible Markup Language) je jezik za opis podatkov. Z njim opišemo, kaj pomeni nek podatek, katere vrste je podatek in kaj je njegova vrednost. Tako na primer zapis:
<vozilo> <tip>osebni avto</tip> </vozilo>
pomeni, da gre za vozilo vrste osebni avto. XML v nasprotju s HTML ni namenjen za prikazovanje podatkov, ampak njihovemu shranjevanju, izmenjevanju in pozneje običajno iskanju. Iskanje po dokumentu XML je bistveno hitrejše, saj iskalniku ni treba prečesati celotnega dokumenta, ampak samo značke, ki iskanju ustrezajo. Značke niso predpisane, lahko jih določimo sami.
Aktivne spletne strani
Aktivne spletne strani omogočajo izvajanje programa v uporabnikovem brskalniku. Tako lahko pripravimo na primer interaktivne animacije, zemljevide ipd. Sestavni del spletnega sestavka je programska koda, ki je lahko v izvršni obliki (npr. programčki Java) ali v izvorni obliki (npr. JavaScript). Videz aktivnih spletnih strani si lahko ogledaš kar v učbeniku (animacija »Pošiljanje zahteve HTTP«).
Dinamične spletne strani
Dinamične spletne strani strežnik izdela šele takrat, ko odjemalec zahteva spletni sestavek. Glede na zahtevo odjemalca ali glede na stanje podatkov v strežniku je lahko stran iz trenutka v trenutek drugačna. Zahtevo odjemalca strežnik posreduje programu, ki recimo nekaj izračuna, poišče podatke v strežniku, rezultate vdela v spletni sestavek.
Šele nato strežnik spletni sestavek pošlje odjemalcu. Primer dinamične spletne strani je stran z zadetki iskanja v iskalniku Google. Vsebina je odvisna predvsem od uporabnikovega iskalnega niza. Pa tudi če uporabnik uporabi isti iskalni niz, so lahko zadetki v različnih časovnih obdobjih različni (spletne strani se zapirajo, pojavljajo se nove ...).
Strežnik za zapis spletnega sestavka, ki ga bo poslal odjemalcu, lahko uporablja različne tehnologije. Pri nekaterih se pri vsaki zahtevi celoten sestavek zgradi na novo (Common Gateway Interface – CGI), pri drugih (na primer Hypertext Preprocessor – PHP, Active Server Pages – ASP, Java Server Pages – JSP) pa so nekateri deli sestavka statični, drugi deli strani pa se izdelajo vsakič na novo.