Informacijske tehnologije se lahko razvijejo le toliko, kolikor jim to dopušča družba. Razvoj informacijskih tehnologij je vezan na nove izume in možnost uporabe izumov. Ali se bodo izumi pojavili in kako se bodo uporabljali,je odvisno od pogojev, ki jih mora zagotavljati družba za delovanje posameznikov.
Družba so stalne povezave med ljudmi, ki jih združuje ozemlje ali politični sistem ali kulturne vrednote. Torej je lahko družba posamezna država ali na različne načine povezana skupina držav. Skupine držav, ki tvorijo družbo, so lahko z zakoni in ustanovami tesno povezana združenja, kot je na primer Evropska unija. O družbi lahko govorimo tudi kot o skupini različnih držav, ki nimajo skupne zveze, a jih povezuje zavezanost enakim kulturnim vrednotam.
Vpeljava in razvoj informacijskih tehnologij se v različnih družbah odvijata različno hitro.. Zato poznamo informacijsko razvite in nerazvite dele sveta. Razliko lahko pojasnimo s tem, da so v posameznih družbah uspeli vzpostaviti boljše pogoje za vpeljavo in razvoj informacijskih tehnologij.
Človek je naravno in družbeno bitje. Sposobnost izumljanja smo ljudje pridobili v procesu evolucije. Zapisana je v naših genih in je tako del naše narave. Kako in v kolikšni meri bomo našo naravno sposobnost lahko izkoristili, pa je odvisno od okolja, oziroma družbe, v kateri živimo. Družba in posameznik se razvijata soodvisno. To pomeni, da posamezniki z dejanji vplivajo na razvoj družbe, družbeno okolje pa povratno vpliva na razvoj posameznika.
Skozi zgodovino se je družba razvijala in spreminjala. Višja stopnja razvoja družbe omogoča naprednejše izume. Družbe, ki so uspele zagotoviti boljše pogoje za razvoj in so dosegle višjo stopnjo razvoja, so izpodrinile manj razvite družbe in postale prevladujoče. Zdaj so prevladujoče družbe, ki so dosegle trenutno najvišjo stopnjo razvoja, ki ga označujemo z izrazi informacijska družba (ang. Information society) ali družba znanja (ang. Knowledge society).