Razvoj informacijskih tehnologij in demokracija

Orodja spletnega posvetovanja

V družbi, ki jo povezujejo elektronska omrežja, je s pomočjo informacijskih tehnologij mogoče pogosto zajemati mnenja državljanov. Mnenje državljanov o določeni zadevi je lahko pomembno za politične stranke, uradne ustanove ali tudi nevladne skupine državljanov. Za merjenje in zajemanje mnenja se uporabljajo spletne ankete, ki so lahko namenske ali pa del spletnih strani zgoraj omenjenih skupin. Na ta način lahko politika, uradne ustanove ali nevladne skupine državljanov uravnavajo svoja ravnanja glede na mnenja in pričakovane odzive državljanov.

Družabna omrežja in spletni forumi

V različna družabna omrežja (Facebook, Twitter, Instagram ...) je v informacijsko razvitih družbah povezanih večina državljanov. Posredovane informacije so vidne takoj in dosežejo veliko število uporabnikov družabnih omrežij. To je razlog, da imajo lahko družabna omrežja velik vpliv na politične procese v družbi. Družabna omrežja so tudi zato postala eno od orodij e-demokracije. Prek družabnih omrežij politiki objavljajo svoja stališča in hkrati zajemajo odzive državljanov. Družabna omrežja so za nevladne ali aktivistične skupine pomembno orodje za medsebojno obveščanje in organiziranje. Z uporabo družabnih omrežij take skupine uspešno organizirajo množične dogodke, kot so shodi ali demonstracije.

Čeprav spletni forumi delujejo drugače kot družabna omrežja, se tudi pri njih oblikujejo virtualne skupnosti za druženje in debate državljanov. Forumi so za razliko od družabnih omrežij, ki ponujajo le ogrodje za vsakodnevne vnose raznovrstnih vsebin, vzpostavljeni za obravnavo določenih tem. Forume za izmenjavo mnenj lahko vzpostavi tudi država. Za razliko od družabnih omrežij forumi potrebujejo tudi moderatorje, ki skrbijo za pogoje enakopravnega nastopanja in nadzirajo vsebine razprav.

Elektronske peticije

Ena od temeljnih človekovih političnih pravic in svoboščin v Sloveniji je tudi pravica do peticije, ki je kot taka zapisana v Ustavi. Peticija je zahteva za neko spremembo ali dejanje, ki je navadno naslovljeno na politične ustanove, kot sta vlada ali parlament. Postopek peticije običajno začne bolj ali manj organizirana skupina državljanov ali nevladna organizacija. Za uspeh peticije je treba zbrati dovolj veliko število podpisov.

Informacijske tehnologije omogočajo izvedbo in obveščanje o peticiji prek spleta. Elektronske peticije zato lahko v zelo kratkem času dosežejo potrebno število podpisov. Za razpošiljanje obvestil o peticiji pa se lahko uporabljajo družabna omrežja, elektronski mediji ali elektronska pošta.

E-glasovanje

Z e-glasovanjem lahko državljani izrazijo voljo na volitvah ali pri odločanju na referendumih. Nove informacijske tehnologije bi lahko omogočile hitrejše in dostopnejše volitve ter lažje in pogostejše izražanje mnenj državljanov o določenih zadevah na referendumih. Elektronsko glasovanje lahko poteka na dva načina:

• glasovanje prek elektronskih naprav na voliščih,
• glasovanje iz osebne naprave (računalnik, telefon ...).

V primeru glasovanja prek elektronskih naprav na voliščih se je izkazalo, da obstaja težava pri zanesljivosti in preglednosti delovanja programske opreme. Še večje težave pa so pri izvedbi glasovanja iz osebnih naprav, saj so te stalno ogrožene zaradi napadov z zlonamerno kodo. Poleg tega obstaja vprašanje tajnosti glasovanj na volitvah ali referendumu. Tajnost glasovanja je eden izmed temeljev svobodnih volitev. Zaradi nerešenih tehnoloških težav je otežena pravilna izvedba e-glasovanja. Posledica pomanjkljivosti informacijskih tehnologij je, da se e-glasovanje na referendumih ali volitvah tudi v informacijsko razvitih družbah uporablja zelo redko.