Elementi tabele so dostopni prek indeksov. Indeks elementa je njegova zaporedna številka, zmanjšana za ena. Prvi element ima tako indeks 0, drugi indeks 1, tretji indeks 2 itd. Z izrazom tabela[indeks] pridobimo element tabele na podanem indeksu:
>>> prodaja = [182, 250, 225, 315, 328, 160, 51, 36, 340, 280, 378, 320] >>> prodaja[0] 182 >>> prodaja[7] 36 >>> prodaja[11] 320 >>> prodaja[12] Traceback (most recent call last): File "<stdin>", line 1, in <module> IndexError: list index out of range
Element z indeksom 12 seveda ne obstaja, zato nam python sporoči napako.
0 | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
180 | 250 | 225 | 315 | 328 | 160 | 51 | 36 | 340 | 280 | 378 | 320 |
Številu elementov v tabeli pravimo dolžina tabele. Pridobimo jo s funkcijo len
:
>>> len(prodaja) 12
Ustvarimo tabelo t = [30, 50, 20, 60]. Kakšni so rezultati spodnjih izrazov?
Za razliko od večine drugih programskih jezikov nam python omogoča tudi dostop do tabele z negativnimi indeksi. Z indeksom −1 dostopamo do zadnjega elementa tabele, z indeksom −2 do predzadnjega itd.:
>>> prodaja = [182, 250, 225, 315, 328, 160, 51, 36, 340, 280, 378, 320] >>> prodaja[-1] 320 >>> prodaja[-2] 378 >>> prodaja[-12] 182 >>> prodaja[-13] Traceback (most recent call last): File "<stdin>", line 1, in <module> IndexError: list index out of range