To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

# Program izpiše najmanjši element v podani tabeli.
prodaja = [182, 250, 225, 315, 328, 160, 51, 36, 340, 280, 378, 320]

# Spremenljivko najProdaja postavimo na prvi element tabele.
najProdaja = prodaja[0]

for prodajaMesec in prodaja:
  # Če je prodaja v trenutnem mesecu manjša
  # od doslej najmanjše prodaje, posodobimo
  # spremenljivko najProdaja.
  if prodajaMesec < najProdaja:
    najProdaja = prodajaMesec

print(najProdaja)

Ko naletimo na element z vrednostjo najmanj 100, lahko sprehod prekinemo in takoj izpišemo DA. Program bi deloval tudi brez stavka break, bi pa v nekaterih primerih opravljal odvečno delo.

Pomagaj si s štetjem elementov ali pa s spremenljivko logičnega tipa po zgledu prejšnje naloge.

# Program izpiše DA, če so vsi elementi tabele enaki najmanj 100.
# V nasprotnem primeru izpiše NE.
prodaja = [182, 250, 225, 315, 328, 160, 51, 36, 340, 280, 378, 320]
vsi = True
for prodajaMesec in prodaja:
  if prodajaMesec < 100:
    vsi = False

if vsi:
  print('DA')
else:
  print('NE')

1    prodaja = [182, 250, 225, 315, 328, 160,
2               51, 36, 340, 280, 378, 320]
3    prodajaLeto = 0
4    for prodajaMesec in prodaja:
5      prodajaLeto = prodajaLeto + prodajaMesec
6    print(prodajaLeto)

Pri sledenju gornjemu programu s pomočjo papirja in svinčnika, bo vrednost spremenljivke prodaja vedno enaka oziroma se ne bo spreminjala. Zato te spremenljivke ne bomo zapisovali v tabelo.

Zapišimo torej v tabelo, kako se spreminjajo vrednosti spremenljivk in izrazov v gornjem programu. Naslovi stolpcev tabele bodo naslednji:

• Korak predstavlja zaporedno številko koraka v sledenju programa
• # predstavlja vrstico kode v kateri se zgodi sprememba vrednosti spremenljivke ali izraza
• prodajaLeto predstavlja vsoto vrednosti v tabeli
• prodajaMesec predstavlja vsako posamezno vrednost v tabeli

V koraku 26 se izvede vrstica 6 print(prodajaLeto). Ker je vrednost spremenljivke prodajaLeto v tem trenuktu oziroma pri tem koraku enaka 2865, se torej izpiše 2865.

1    prodaja = [182, 250, 225, 315, 328, 160,
2               51, 36, 340, 280, 378, 320]
3    najProdaja = prodaja[0]
4    for prodajaMesec in prodaja:
5      if prodajaMesec > najProdaja:
6        najProdaja = prodajaMesec
7    print(najProdaja)

Pri sledenju gornjemu programu s pomočjo papirja in svinčnika, bo vrednost spremenljivke prodaja vedno enaka oziroma se ne bo spreminjala. Zato te spremenljivke ne bomo zapisovali v tabelo.

Zapišimo torej v tabelo, kako se spreminjajo vrednosti spremenljivk in izrazov v gornjem programu. Naslovi stolpcev tabele bodo naslednji:

• Korak predstavlja zaporedno številko koraka v sledenju programa
• # predstavlja vrstico kode v kateri se zgodi sprememba vrednosti spremenljivke ali izraza
• najProdaja predstavlja vrednost meseca z največjo prodajo
• prodajaMesec predstavlja vrednost prodaje v posameznem mesecu
• prodajaMesec < najProdaja predstavlja, kako se spreminjajo vrednosti tega izraza

V koraku 31 se izvede vrstica 7 print(najProdaja). Ker je vrednost spremenljivke najProdaja v tem trenuktu oziroma pri tem koraku enaka 378, se torej izpiše 378.