Predzgodovina

20.000 let pred našim štetjem

Ljudje smo si pri štetju vedno pomagali z raznimi pripomočki. Še danes si nekateri pri računanju pomagamo s prsti. Včasih so si pomagali tudi z lesenimi palicami, v katere so naredili zareze. Takšna palica se je imenovala rovaš. V Sloveniji se je uporabljala vse do 20. stoletja kot pripomoček za štetje brent obranega grozdja. Uporabljali pa so jo tudi za vodenje evidence o izposoji vina ali žita in celo za vodenje davkov.

2.500 let pred našim štetjem

Pojavil se je zanimiv pripomoček za seštevanje in odštevanje, ki je precej poenostavil trgovanje. Naprava se je imenovala kar preštevalni okvir oziroma abakus. Imela je lesen okvir, kamor so bile vpete kroglice. Kroglice so bile razdeljene navpično v dva dela. Spodnje kroglice so imele vrednost 1, zgornja kroglica je predstavljala vrednost 5. Vodoravne palčke, vsaka s petimi kroglicami, so predstavljale enice, desetice, stotice, tisočice in tako naprej, kot je prikazano na spodnji sliki.

Japonski šolarji še vedno računajo s pomočjo abakusa in z njim tudi tekmujejo v hitrosti računanja. Tisti najboljši niti ne potrebujejo več fizične naprave, dovolj je, da si jo le zamislijo.

Shema abakusa

150 let pred našim štetjem

Naslednjih več kot 1500 let so se ljudje ukvarjali predvsem z računanjem časa in osvajanjem novih ozemelj. Na poti jih je seveda zanimalo, kje se nahajajo, v katero smer gredo, kdaj bo vzšlo sonce in kdaj zašlo. Tako so nastale prve mehanske analogne naprave. Ena od takšnih naprav je bila sestavljena iz več krogov, ki so bili v središču spojeni z vijakom. Na vijak je bilo pritrjeno tudi ravnilo, ki je pomagalo pri odčitavanju podatkov. Vsak krog je imel svojo funkcijo. Na enem od krogov so bile recimo označene najsvetlejše zvezde neba, na drugem pa je bilo označeno, kako se pozicija sonca pretvori v datum. Z vrtenjem ravnila so ljudje lahko ugotovili, koliko dni potujejo in kje se nahajajo.

Vaja