Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Sodobni računalniki
Do leta 1945 – uvedba prvega računalnika – so se ljudje spraševali, iz katerih fizičnih delov bodo sestavili stroj, da bo deloval pravilno in hitro. Tem delom pravimo strojni deli oziroma strojna oprema računalnika (ang. hardware).
Strojna oprema pa sama od sebe ne zmore nič, dokler ji ne naročimo, kaj naj naredi. Poleg tega je bilo rokovanje s strojno opremo sila zamudno in nagnjeno k napakam. Zato se je oblikovala zamisel o programski opremi (ang. software), ki bi poenostavila rokovanje s strojno opremo. Domislili so se, da bi strojno opremo »obuli«. Ker so bili v ZDA kavboji, so strojno opremo obuli kar v kavbojski škorenj (ang. boot).
Kaj pa sploh je programska oprema? Programsko opremo sestavljajo programi (zaporedja ukazov), ki so namenjeni uporabniku za lažje delo, recimo urejevalniki besedil ali brskalniki. Sestavljajo jo pa tudi programi, ki povezujejo uporabniške programe s strojno opremo. Temu vmesnemu sloju pravimo operacijski sistem. Ta izvaja programe in upravlja s strojnimi deli računalnika.
Operacijskemu sistemu pa mora nekdo sporočiti, kdaj naj se namesti in zažene. To nalogo še danes opravlja nalagalnik, prvi program, ki se zažene ob vklopu računalnika.
Matično ploščo (strojna oprema) smo obuli v škorenj (programska oprema), s čimer je računalnik postal uporaben.