Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Slika
Leto 1822
Vse tabele, ki so jih ljudje potrebovali za lažje računanje, so se še vedno računale na roko. Poleg logaritemskih tabel so uporabljali tudi tabele za različne funkcije. Tabela funkcijskih vrednosti kvadratne funkcije ƒ(x) = x2 + 1 je imela recimo naračunane vse x-e in ƒ(x)-e na nekem intervalu. Za malo drugačno funkcijo, recimo ƒ(x) = 2x2 + 1, so morali naračunati že novo tabelo.
To delo je bilo sila zamudno in dolgočasno, zakaj ga torej ne bi raje opravil stroj? Charles Babagge je za ta namen izdelal avtomatični mehanski kalkulator, ki ga je poimenoval diferenčni stroj. Kalkulator je računal vrednosti funkcije s pomočjo seštevanja. Stroj je bil precej omejen, zato ga je izpopolnil in 15 let pozneje izdelal PRVI mehanski računalnik, ki ga je poimenoval analitični stroj. Ta stroj je poleg seštevanja znal tudi odštevati, množiti in deliti. Še več, bilo ga je mogoče programirati, programski jezik pa je bil podoben današnjemu zbirniku (ang. assembler). Čeprav je bil izdelan šele okoli 1840, velja za PRVI računalnik.
Nastal je tudi PRVI računalniški program za analitični stroj – program za izračun Bernoullijevih števil. Napisala ga je hči pesnika lorda Byrona Ada Lovelace, ki velja za PRVO programerko.
Slovenija
V tem času smo se v Sloveniji začeli ukvarjati s kibernetiko in robotiko. Pionir in začetnik kibernetike v Sloveniji je bil Julij Nardin, ki se je ukvarjal z letalstvom in elektrotehniko. Leta 1914 je začel pripravljati načrte za samokrmiljeno podmornico brez posadke. Izdelal je tudi letalo in patentiral več stvari, med drugim tudi rele s funkcijo elektronke. Že tistega leta pa je predvidel tudi raketni pogon.
Analitični stroj