Videli smo, da je dvojiški zapis uporabniku neprijazen, saj ga je zaradi velikega števila bitov običajno težje brati. Zato v računalništvu pogosto uporabljamo zapis, ki nam dvojiško predstavitev podatkov predstavi v prijaznejši obliki. To storimo tako, da četvorčke bitov nadomestimo z enim samim znakom. S štirimi biti lahko zapišemo 16 različnih vrednosti (od 0000 do 1111). Zato za četvorčke bitov potrebujemo 16 različnih znakov. V ta namen uporabljamo naslednje znake: 0, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, A, B, C, D, E in F. Zapisu s temi znaki pravimo šestnajstiški ali heksadecimalnizapis. Na spodnji sliki je tabela vseh binarnih četvorčkov (označeni so z Bin), njihova desetiška vrednost (označena z Dec) in šestnajstiški zapis (označen s Hex):
V šestnajstiškem zapisu prav tako lahko zapisujemo števila in njihove vrednosti. Oglejmo si primer z našim številom 7043:
Iz šestnajstiškega zapisa lahko dobimo desetiško vrednost s podobnim postopkom, kot smo ga uporabljali pri pretvorbi dvojiškega zapisa v desetiški. Tokrat je osnova število 16, položaj posameznega znaka v šestnajstiškem sistemu pa določa njegovo utež oz. potenco števila 16. Oglejmo si primer:
Katero število v šestnajstiškem sistemu sledi številu F? Poskusi v šestnajstiškem sistemu šteti od 0 do 32!