Različni operacijski sistemi

Dandanes ima vsak računalnik oziroma tako rekoč vsaka naprava operacijski sistem. Primeri naprav niso samo strežniki, namizni računalniki, tablice ali pametni telefoni, ampak tudi usmerjevalniki in nenazadnje računalnik v avtomobilu. Enote, ki se uporabljajo v posebne namene, kot je omenjeni računalnik v avtomobilu ali mikrovalovna pečica, MP3 predvajalnik in še kaj, imenujemo vgrajeni sistemi (ang. embedded system), ki jih izvaja vgrajeni operacijski sistem.

Razvojna plošča M24SR za demonstracijo komunikacije z uporabnikom prek NFC (Near Field Communication).

Vsak operacijski sistem mora imeti uporabniški vmesnik, ki omogoča zagon različnih (uporabniških) programov. Najsplošnejši vmesnik predstavlja ukazna vrstica (ang. CLI – command line interface). To je tudi osnovni način upravljanja pri operacijskih sistemih, kot so Unix, FreeBSD, GNU Linux, Android, OS X in še nekateri. Posebno mesto med operacijskimi sistemi zaseda operacijski sistem Windows, ki ima že vgrajen grafični uporabniški vmesnik (ang. GUI – graphical user interface) – okna. Seveda tudi ostali operacijski sistemi omogočajo delo prek grafičnega vmesnika, le da slednji ni njihov sestavni del, ampak ga predstavlja posebna programska oprema.

Osnovno okolje, ki ga ponujajo sodobni grafični vmesniki, je namizje (ang. desktop). Na namizju imamo različne datoteke in mape ter aplikacije. Po kliku ikone se pravzaprav zažene aplikacija na skoraj povsem enak način, kot če bi jo zagnali iz ukazne vrstice.

Za razliko od splošno-namenskih računalnikov imajo vgrajeni računalniki namenski uporabniški vmesnik. Na primer računalniki v avtomobilih imajo tipke za vklop, izklop, nastavitev hitrosti ipd. Ti računalniki niso namenjeni splošni uporabi

Nekaj primerov operacijskih sistemov