Ena od dveh glavnih nalog operacijskega sistema je premoščanje vrzeli med uporabniškimi programi in strojno opremo. Zaradi tega je ustroj operacijskega sistema primerno strukturiran oziroma modulariziran.
Sproži animacijo z gumbom Zamenjaj strojno opremo.
Tako pri prenosu operacijskega sistema iz neke strojne opreme v drugo oziroma iz strojne opreme z določenim procesorjem v opremo z drugim procesorjem zamenjamo samo en modul.
Modularizacija je način oblikovanja izdelka iz posameznih enot, ki so samostojne ter medsebojno sodelujejo samo prek ustrezno določenega vmesnika. To je eden od osnovnih pristopov k načrtovanju ne samo v inženirstvu, ampak tudi sicer pri reševanju problemov v življenju.
Sedaj že vemo, da obstaja veliko različnih operacijskih sistemov. Te mika, da bi katerega preizkusil(-a)? Ampak, kako? Verjetno ne bi bilo najbolj ekonomično odpraviti se v trgovino po nov računalnik za vsak operacijski sistem. Na srečo obstaja preprostejša (in predvsem cenejša!) rešitev. Rečemo ji navidezni računalnik (ang. virtual machine). Z razvojem strojne opreme je slednja postajala vse zmogljivejša in tako se je razvila možnost, da v istem računalniku hkrati deluje več operacijskih sistemov (enakih ali različnih). Vsak od njih predvideva, da se izvaja v lastnem navideznem računalniku.
Navidezni računalnik je dejansko identična kopija strojne opreme računalnika, vključno z uporabniškim in jedrnim delovanjem, vhodom in izhodom, prekinitvami ter vsem ostalim. Zato lahko vanj naložimo katerikoli operacijski sistem. Za to iluzijo dejanskega računalnika poskrbi program, ki mu pravimo nadnadzornik (ang. hypervisor ali virtual machine monitor).