Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Obuvanje računalnika
Sedaj vemo, kako deluje računalnik in kakšno vlogo ima pri tem operacijski sistem. Toda, kako »pride« operacijski sistem v računalnik? Ta postopek imenujemo nalaganje operacijskega sistema ali (če prevedemo neposredno iz angleščine) »obuvanje računalnika« (ang. boot procedure).
Ko vklopimo računalnik ali ko pritisnemo tipko reset, prične procesor izvajati prednaloženi program, ki je v računalnikovem bralnem pomnilniku. Pri vgrajenih računalnikih je to lahko že kar operacijski sistem. Pri splošno namenskih računalnikih pa ta program običajno imenujemo PC BIOS, kar je okrajšava angleškega izraza personal computer basic input-output system in pomeni osnovni sistem za dostop do vhodno-izhodnih enot. Vloga PC BIOS je dvojna. Po eni strani omogoča spreminjanje različnih nastavitev in po drugi strani je odgovoren za nalaganje programa z diska (oziroma v splošnem z vhodno-izhodne enote) ter njegovo zaganjanje.
Okno z nastavitvami BIOS-a.
Pri računalnikih Apple imamo namesto programa PC BIOS program EFI, kar je okrajšava za angleški izraz Extensible Firmware Interface.
Program, ki ga PC BIOS naloži, je lahko poljuben program. Pri računalnikih, ki jih poganja samo operacijski sistem MS Windows ali samo Apple OS X, je to običajno kar sam operacijski sistem. V primeru operacijskih sistemov GNU Linux, FreeBSD in podobno pa je to običajno nalagalnik operacijskega sistema. Slednji omogoča nalaganje različnih operacijskih sistemov – odvisno od uporabnikovih želja (ang. dual/mutliple boot). V večini primerov je to program GNU Grub (ang. GNU GRand Unified Bootloader). Uporabnik šele po tem naloži želeni operacijski sistem.
Vaja
Razvrsti korake v pravilnem vrstnem redu, da boš lahko dostopal(-a) do želenega operacijskega sistema.
- OS (Linux, FreeBSD, OS X, Windows)
- Vklopiš računalnik
- Zažene se nalagalnik operacijskega sistema (GRUB)
- Zažene se BIOS (program, ki je na matični plošči računalnika)
|
1. | |
|
|
2. | |
|
|
3. | |
|
|
4. |