Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Datotečni sistem
Datotečni sistem je del operacijskega sistema, ki predpisuje oziroma določa način zapisa podatkov na disku. Ustvarimo ga s formatiranjem izbrane particije. Omogoča trajno shranjevanje podatkov v datoteke. Med drugim določa pravila za zapis imen datotek. Datotečni sistem je praviloma drugačen v vsakem operacijskem sistemu in jih zato poznamo kar nekaj.
Najpogostejši datotečni sistemi so naslednji:
- FAT (ang. File Allocation Table) je datotečni sistem operacijskega sistema MS-DOS. Je starejši datotečni sistem in ni primeren za velike diske. Imena datotek so omejena na 8 znakov za ime in 3 znake za pripono. Težave ima s fragmentiranostjo podatkov. Še vedno se uporablja na manjših medijih, kot so USB-ključki in spominske kartice.
- NTFS (ang. New Technology File System) je datotečni sistem operacijskega sistema Windows. Omogoča dolga imena, učinkovito rabo prostora na velikih diskih (do 4 GB) in nadzor nad uporabo datotek. Novejše različice omogočajo tudi določanje kvot uporabnikom, enkripcijo in stiskanje podatkov.
- ReFS (ang. Resilient File System) je nov Microsoftov datotečni sistem. Podporo zanj so uvedli v operacijskem sistemu Server 2012 R2 in Windows 8.1 (64-bitna različica). Sistem je še nov in se še ni popolnoma uveljavil, naj bi pa v prihodnosti nadomestil NTFS.
- Ext (ang. Extended File System) je datotečni sistem operacijskega sistema Unix. Omogoča uporabo dolgih imen, nadzor nad uporabo datotek, določanje kvot uporabnikom, novejše različice pa vodijo tudi evidenco sprememb v datotečnem sistemu.
- Hfs (ang. Hierarchical File System) je datotečni sistem operacijskega sistema Mac OS X. Po različici operacijskega sistema Mac OS 8.1 Hfs nadomesti nov, izboljšan datotečni sistem Hfs Plus.
- Cdfs (ang. Compact Disc File System) je datotečni sistem za optične enote, kot je CD.
V datotečnem sistemu najdemo naslednje elemente:
- blok (ang. block): določeno število bajtov (npr. 512, 1024, 4096 B) velik prostor v datotečnem sistemu, v katerem so zapisani dejanski podatki. Disk je v datotečnem sistemu razdeljen na bloke. Datoteka je zapisana v zaporedju blokov.
- superblok (ang. superblock): najpomembnejši zapis za datotečni sistem. Vsebuje podatke o lastnostih datotečnega sistema kot, so velikost, število blokov itd. Ta zapis je v datotečnem sistemu zapisan večkrat (varnostne kopije).
Bloki in datoteke
Datoteka je na pomnilni enoti zapisana v zaporedju blokov. To pomeni, da ko želimo datoteko zapisati na pomnilno enoto, dobimo dodeljen blok, v katerega našo datoteko zapišemo. Ker pa je datoteka zelo pogosto večja od bloka, potrebujemo za zapis datoteke več blokov. Oglejmo si primer, kako datoteko zapišemo v blok(-e).
Predstavljajmo si, da je vsak blok velik 8 bajtov (B). Ustvarimo datoteko in vanjo zapišemo besedilo »Datoteko zapišemo v zaporedje blokov«.
Besedilo je dolgo 37 znakov (tudi presledek je znak). Koliko blokov potrebujemo za zapis datoteke v pomnilno enoto?
Za zapis datoteke potrebujemo pet blokov.
Koliko bajtov pomnilnika ostane v zadnjem bloku nezasedenega?
V zadnjem bloku ostanejo nezasedeni trije bajti.