Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Slika
Slika
Ker blok zelo pogosto ni dovolj velik za zapis celotne datoteke, se dogovorimo, da se na začetku bloka nahaja dovolj pomnilnika za naslov do naslednjega bloka ali zapis, ki nam pove, da se v tem bloku datoteka konča – EOF (ang. end-of-file).
V naši pomnilni enoti so zapisane tri datoteke z besedilom.
Na sliki vidimo 10 blokov iz naše pomnilne enote. Vsak blok je velik 8 bajtov.
- 1. datoteka se nahaja v bloku 2 in bloku 3 ter ima vsebino »Vsebina datoteke«.
- 2. datoteka se nahaja v bloku 5 ter ima vsebino »Kakadu.«.
- 3. datoteka se začne v bloku 1 ter ima vsebino »Datoteko zapišemo v zaporedje blokov.«.
V katerih blokih je zapisana 3. datoteka?
Odgovor: 3. datoteka je zapisana v blok 1 , blok 4 , blok 6 , blok 7 in blok 8 .
Primer kaže, da datoteka ni nujno zapisana v zaporednih blokih. Če so zaporedni bloki na voljo (niso zasedeni z drugimi podatki), se datoteka seveda zapiše v zaporedne bloke. Če pa ni dovolj prostih zaporednih blokov, se zasedejo bloki, ki so na voljo.
Tako dobimo razpršene ali fragmentirane (ang. fragmented) zapise datotek po celotni pomnilni enoti. S pogostim pisanjem, brisanjem in spreminjanjem zapisov datotek na pomnilni enoti se razpršenost ali fragmentiranost zapisov datotek na pomnilni enoti veča. S tem se upočasnjuje delovanje pomnilne enote in pojavi se potreba po defragmentaciji (ang. defragmentation) pomnilne enote.
Defragmentacija pomnilne enote je postopek urejanja zapisa datotek v čim bolj strnjene in zaporedne nize blokov. S tem bistveno pohitrimo delovanje pomnilne enote.
Bloki in podatkovni nosilec
Podatkovni nosilec (kot je disk) je urejen v vrsto blokov določene velikosti.
V konzoli so izpisani osnovni podatki o podatkovnih nosilcih (ime nosilca, velikost posameznega bloka, število blokov na nosilcu, velikost nosilca v bajtih)
Na sliki vidimo, da je podatkovni nosilec »/dev/disk1« sestavljen iz blokov, ki so veliki 512 B. Podatkovni nosilec vsebuje 974.368.768 blokov.
Koliko GB pomnilnika je velik naš disk?
Naš disk je velik 464,6 GB. (Rezultat zaokroži na eno decimalno mesto).