V interaktivnem učbeniku bomo uporabljali (okrnjeno) različico interaktivnega tolmača python3, ki nam bo omogočala, da bomo lahko vse primere preizkusili kar neposredno v samem učbeniku.
Večina programskih jezikov je nekakšna zmes preproste angleščine in matematike, kar programerju omogoča, da se osredotoči na problem, ki ga želi rešiti, ne pa na strojno opremo računalnika, s katerim deluje. Računalnik pa razume zgolj strojni jezik, ki vsebuje ukaze, kot je npr. »Prenesi podatek iz pomnilne celice A v pomnilno celico B«. Zato se mora naš program pred ali med izvajanjem pretvoriti v enakovreden program v strojnem jeziku.
Če se pretvorba v celoti izvrši pred izvajanjem, govorimo o prevajanju: poseben program, ki mu pravimo prevajalnik, prevede naš program v enakovreden program v strojnem jeziku.
Druga možnost pa je tolmačenje: program po imenu tolmač bere naš program ukaz za ukazom in računalniku sproti podaja enakovredne ukaze v strojnem jeziku. Tolmačenje je počasnejše od izvajanja prevedenih programov, vendar pa so jeziki, ki se tolmačijo, praviloma enostavnejši od tistih, ki se prevajajo.
Nekateri programski jeziki – med njimi tudi python – uporabljajo kombinacijo obeh pristopov: program se najprej v celoti prevede v nekakšen vmesni jezik, dobljeni prevod pa se nato tolmači.
Ko bo tvoja radovednost prerasla osnovne koncepte, opisane v tem učbeniku, boš morda želel(-a) nadgraditi svoje znanje. Priporočamo, da namestiš python3, ki je trenutno aktivna različica in predstavlja prihodnost tega programskega jezika.
Python2 je uporaben le takrat, ko za delovanje kode potrebuješ zunanje knjižnice, ki še niso posodobljene na različico 3.
Ne pozabi, da različici 2 in 3 med seboj nista skladni!