Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Spletno nadlegovanje
Občutek izločenosti. Spletno nadlegovanje pogosto vodi v izključenost žrtve. Izoliranosti in izključenost iz družbe mladi zelo težko prenašajo, saj so v tem obdobju prijatelji zelo pomembni. Posledice spletnega nadlegovanja tako še posebej močno občutijo mladostniki, ki se težje vključujejo v družbo. V primeru spletnega nadlegovanja je prvi odziv žrtve pogosto prenehanje uporabe telefona ali računalnika. S tem pa mladostnik prekine stike, vzpostavljene prek družabnih omrežij, klepetalnic ali sporočil. V obdobju odraščanja je ohranjanje stikov prek elektronskih naprav ključnega pomena za posameznikovo vključenost v vrstniško družbo. Odrekanje elektronski komunikaciji tako mladostniku še poveča občutek izključenosti. Občutki izključenosti so povezani tudi z občutkom tesnobe in depresije.
Občutek preplavljenosti z nemočjo in ranljivosti. Žrtve imajo občutek, da dogodkov ne obvladujejo več, saj jih lahko nadleguje več nadlegovalcev na različne načine. Nadlegovanje jih spremlja doma in v šoli, zato izgubijo občutek varnosti in postanejo ranljivi. Pogosto ne vedo, kdo jih nadleguje, in zaradi tega jih je strah.
Občutek izpostavljenosti in ponižanja. Pri spletnem nadlegovanju so lahko sramotenje, laži ali manipulacija objavljeni javno ali pa krožijo v sporočilih med več naslovniki. Žrtve vedo, da o njih krožijo sporočila nadlegovalca, ki bodo še dolgo časa dosegljiva prek spleta. Zavedanje o velikem številu oseb, ki so jim vidna sporočila nadlegovalca, je za žrtev izjemno ponižujoče.
Slabšanje samopodobe. Pogosto spletni nadlegovalci žrtve napadajo tam, kjer so najbolj ranljive. Zaradi napada na njihovo osebnost žrtve začnejo dvomiti v lastna ravnanja, podobo ali vrednote. Zrušena samopodoba načne samozavest in žrtev lahko napelje k ravnanju, ki ji škodi. Če bomo nekoga pred vsemi smešili ali označevali z debelostjo, se bo morda zatekel k zavračanju hrane ali škodljivi dieti, misleč da bo tako preprečil nadaljnje nadlegovanje.
Razmišljanje o samomoru. Spletno nadlegovanje poveča tveganje za samomor. Mladostniki so stalno nadlegovani, trpinčeni ali ustrahovani, kar povzroči občutke brezizhodnosti iz nadlegovanja. Zato se jim lahko samomor kaže kot edini izhod iz nastalih težavnih razmer. To lahko vodi k razmišljanju o samomoru, da bi na ta način ubežali neprestanemu nadlegovanju.
