Zasebnost v informacijski družbi

Zasebnost in država

Družbeni nadzor je potreben za urejeno sobivanje posameznikov v družbi. Razvite družbe imajo zapleteno delovanje, zato morajo imeti dobro organizirano in urejeno sodelovanje med različnimi deli družbe ter med posamezniki. Nadzor je nujen del ohranjanja stabilnega delovanja družb z zapletenimi družbenimi razmerji. Zato lahko družbe z visoko stopnjo uporabe informacijskih tehnologij označimo tudi kot družbe nadzora.

Države imajo v sodobnih družbah veliko različnih možnosti za zbiranje podatkov o posameznikih ali skupinah. Prav tako imajo številne službe z zakonitimi možnostmi dostopa do digitalnih sledi (ang. digital trails), ki jih posamezniki puščajo pri komuniciranju prek telefonskih omrežij in interneta ter pri uporabi bančnega sistema ali drugih elektronskih storitev. Pri spremljanju dejavnosti svojih državljanov pa je država omejena z zakonodajo.

Zasebnost in podjetja

Informacijsko-komunikacijske tehnologije podjetjem omogočajo poslovanje z osebnimi podatki kupcev ali uporabnikov storitev. Podjetja osebne podatke zbirajo na podlagi posameznikovega dovoljenja za njihovo uporabo. Pogosto je dovoljenje za uporabo osebnih podatkov pogoj za uporabo storitve ali aplikacije. Podjetja pa zbirajo tudi podatke o navadah uporabnikov tako, da beležijo podatke o njihovih dejavnostih v omrežju na podlagi piškotkov, ki jih namestijo v brskalnike. Za zbiranje podatkov o kupcih podjetja uporabljajo tudi kartice zvestobe, nagradne igre ali akcije, pri katerih v zameno za sodelovaje zahtevajo osebne podatke. Podjetja pa osebne podatke zbirajo tudi s prodajo računalnikov, telefonov ali tablic, v katere so serijsko namestili parazitsko oziroma vohunsko programsko opremo (ang. spyware), ki podatke o uporabnikovih navadah pri uporabi spleta sporoča podjetju.

Osebne podatke lahko podjetja na podlagi dovoljenj prodajo oglaševalskim podjetjem ali pa jih uporabijo za prilagajanje ponudbe svojih izdelkov ali storitev. S pomočjo pridobljenih osebnih podatkov in podatkov o navadah uporabnikov lahko zelo natančno spoznajo svoje stranke, saj lahko določijo socialno demografske podatke, kot na primer spol, starost, izobrazbo, dohodke, kraj bivanja, zdravstveno stanje.

Podatke o uporabnikih podjetja uporabljajo tudi za prilagajanje rezultatov spletnih iskanj. Iz digitalnih sledi je razvidna zgodovina prejšnjih nakupov in brskanja po spletu posameznega uporabnika. Spletni iskalniki uporabljajo algoritme, ki prilagajajo rezultate iskanja osebnim podatkom posameznika in njegovemu preteklemu obnašanju na spletu. Tako prirejeni podatki iskanj lahko bistveno poslabšajo možnosti dostopa do novic in izbire literature oziroma izdelkov ali storitev.