Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Nove oblike dela
Vpeljava informacijskih in komunikacijskih tehnologij v gospodarstvo je spremenila način delovanja podjetij, s tem pa so se preoblikovala tudi delovna mesta. Podjetja s pomočjo novih tehnologij in načinov poslovanja zmanjšujejo obseg zaposlenih. Trajne zaposlitve nadomeščajo prožne oblike dela. Za zelo razvite družbe je značilen porast prožnih delovnih mest, ki so nadomestila tog sistem zaposlitev, značilen za industrijske družbe.
Za prožne oblike dela je značilno zaposlovanje za krajši delovni čas, pogodbeno delo za določen čas, zaposlitve pa so lahko tudi neformalne narave. Delavci delo pogosto opravljajo prek malih podjetij, ki so jih ustanovili sami. Take oblike dela so namenjene zmanjševanju stroškov podjetij in povečevanju učinkovitosti poslovanja.
Prožne oblike zaposlovanja se od rednih razlikujejo po manjši varnosti za zaposlenega. Razvite družbe zato uvajajo mehanizme, ki ščitijo zaposlene v primeru izgube zaposlitve ali bolezni in omogočajo natančen nadzor nad ravnanjem gospodarskih družb z zaposlenimi. Prožen trg dela z uveljavljenimi varnostnimi mehanizmi za zaposlene imenujemo trg varne prožnosti ali (s tujko) varne fleksibilnosti (ang. flexicurity).
Nove tehnologije so omogočile tudi delo na daljavo ali teledelo (ang. remote work, telecommuting ali telework) in sodelo (ang. coworking).
Za teledelo štejemo delo, ki omogoča opravljanje dela na daljavo z uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Teledelo omogoča delo od doma ali s katere koli druge lokacije. Delavec si lahko sam izbere kraj in večinoma tudi čas dela. Na ta način lahko teledelavec čas dela prilagaja svojemu načinu življenja in potrebam. Slabe strani teledela pa so pomanjkanje stika s sodelavci in podjetjem, osamljenost in manjša zaščita pravic delavca.
Sodelo je način dela, pri katerem si samozaposleni, mladi podjetniki itd. iz iste ali sorodnih panog delijo stroške najema skupnega delovnega prostora, v katerem delajo stalno ali občasno. Druga prednost sodela pa je spontano mreženje (ang. networking), ki privede do izmenjave različnih mnenj, izkušenj, pogledov, rešitev ter posledično tudi do inovacij.
Slika 1: Delo od doma ali z druge lokacije
Slika 2: Delo od doma
Slika 3: Delo od doma
Slika 4: Prostor za sodelo