Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Digitalni razkorak
Digitalni razkorak je neenakost, ki jo povzroči nezmožnost dostopa do informacijskih tehnologij ali nezmožnost njihove uporabe. Neenakost lahko nastopi med posamezniki v določeni družbi (na primer med prebivalci Slovenije) ali pa med različnimi družbami.
Najpomembnejši razlogi za digitalni razkorak med posamezniki so:
- veščine in digitalna pismenost,
- geografska lokacija,
- starost,
- družbeno-ekonomski položaj in
- fizična zmožnost posameznika.
Veščine in digitalna pismenost
Tudi če ima posameznik možnost dostopa do novih tehnologij, jih bo lahko uporabljal le, če bo imel dovolj znanja za njihovo uporabo. Za uporabo novih tehnologij je ključna digitalna pismenost. Digitalno pismenost označujemo kot znanje, ki ga mora imeti uporabnik za uporabo računalnikov, pametnih telefonov in drugih naprav. Digitalno pismen posameznik mora tudi razumeti pomen informacij in znati te informacije uporabljati prek omrežij. Sicer pa lahko uporabo IKT delimo na te kategorije:
Računalniška pismenost. Kdor je računalniško pismen, zna z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT) upravljati tako, da samostojno uporablja osnovne uporabniške računalniške programe, tudi nove. Pri tem obvlada delo z datotekami: od iskanja do stiskanja in prenašanja.
Razbremenitev pri delu je raven, ki jo dosežemo, ko osnovno upravljanje z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT) tako dobro obvladamo, da nam samo po sebi ne predstavlja težav. V tem primeru je predstavlja vsaka smiselna uporaba računalnika razbremenitev pri delu.
Delamo stvari, ki jih do sedaj nismo. Računalnik nam zaradi svoje hitrosti in drugih lastnosti omogoča izvajanje opravil, ki jih do sedaj nismo mogli izvajati: na primer preverjanje črkovanja, preverjanje pravilnosti (električnih) shem, preoblikovanje slik, pregledovanje množice podatkov po spletu, analiza podatkov, analiza kaj–če, preureditev proizvodnje ipd.
Uporaba sistemov za intenzivno uporabo znanja predstavlja najvišjo raven uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). Za uporabo teh sistemov je poleg računalniške pismenosti potrebna tudi ustvarjalnost. Primeri uporabe teh sistemov so: ekspertni sistemi, inteligentna analiza podatkov, pomoč pri odločanju ipd.
